Tvegaj spremembo
Ste se kdaj spraševali, zakaj Janez Krstnik ni nikoli sledil Jezusu, vsaj ne, da bi mi vedeli? Jezus je razglašal, da je Janez največji izmed vseh ljudi, ta pa je ponižno rekel, da ni vreden, da bi Jezusu zavezal obuvalo. Čeprav je Janez prosil Jezusa, naj ga krsti, je on, podrejeni, krstil Jezusa.
Ko je Janez prepoznal Jezusovo nadvlado, je učencem pojasnil: »To je jagnje Božje!« A sam ni sledil Jezusu. Vemo samo za dva Janezova učenca, ki sta »prestopila« k Jezusu. Ko se je jasno zavedel, da je Jezus TISTI človek, zakaj ni odpovedal svoje službe in se s svojimi učenci preselil v Jezusov tabor?
Ko je Janez krstil Jezusa in potem, ko se je Jezus za en mesec umaknil, je zapisano, da sta oba imela ločeni skupini učencev, ki so jima sledili in pridigali po različnih krajih. Pridigali so enako: »Pokorite se, ker je tu kraljestvo.« A sam koncept kraljestva in različni poudarki v nauku so jih ločevali. Podobno se liberalci in konzervativci v teoriji strinjajo o cerkvenih zadevah, vendar se prepirajo glede prakse.
Jezus in Janez se strinjata, da bo Bog kmalu ljudem dal čutiti svojo prisotnost. Misel, da bo Bog takoj osebno začel reševati svet, je bila zelo razširjena pri Judih. A po tradicionalnem razumevanju, ki mu je pripadal tudi Janez, bo Bog prišel kot sodnik: Bog bo kaznoval hudodelneže, porazil sovražnike Judov in Jeruzalem postavil za središče Božjega kraljestva.
Jezus pa nasprotno misli, da bo Bog prišel v usmiljenju in odpuščanju. Seveda je nekaj treba narediti proti zlu in gotovo bo tudi ocenjeval človeško vedenje, a poudarek je na tem, da bo Bog prišel rešit, ne obsodit. Zato je Jezus govoril in delal, kot je. Jezus je bil živo utelešenje, podoba Božjega kraljestva.
Janez in drugi predstavniki sistema – duhovniki, zakonodajalci, farizeji – so seveda hoteli obdržati vse tako, kot je bilo. Niso čutili potrebe po usmiljenju, pravica je bila na njihovi strani. Ne-člani, tisti, ki so bili »zunaj« sistema, ki se niso držali zakona, ki niso imeli nobenega statusa, ki niso nikamor pripadali, ti so se zbirali ob Jezusu in njegovi podobi usmiljenega Boga. Pravica jim ni prinesla nič dobrega. Potrebovali so usmiljenje.
Tudi v zaporu je Janez ostal zmeden in se očitno še ni odločil za Jezusa. K njemu je namreč poslal sle, po katerih je Jezusa spraševal, če je res on tisti, ki je izvoljen in maziljen, od Boga poslan. Janez ni mogel razumeti, da Bog ne bo kaznoval tistih, ki delajo hudo. Kaj šele, da Bog poseda in popiva z grešniki! Jezus je Janezu odgovoril, da so njegove reference svetopisemska moč zdravljenja in pomoč ubogim. Ne vemo, kakšen je bil Janezov odgovor.
Predstavljajte si, da se v vašem mestu pojavi skupina za družbeno pravičnost. Hodite na njihove sestanke, prepirate se z njimi, strinjate se z njihovo predanostjo evangeljskim vrednotam, a se ne strinjate z njihovo metodo. Vaše poti se ločijo. Skupina še naprej hrani revne in oblači brezdomce, vi pa ničesar ne naredite za kraljestvo.
Ko je bil Janez v zaporu in je poslušal o Jezusu, je bil v podobni negotovosti. Trdna prepričanja, zasidrane vrednote in življenjske izkušnje je težko izkoreniniti, čeprav so napačne. Zakaj bi tvegal spremembo?
Sveti Janez Krstnik, prosi za nas!
avtor: fr. James Smith
prevod: Petra Grimani
Ko je Janez prepoznal Jezusovo nadvlado, je učencem pojasnil: »To je jagnje Božje!« A sam ni sledil Jezusu. Vemo samo za dva Janezova učenca, ki sta »prestopila« k Jezusu. Ko se je jasno zavedel, da je Jezus TISTI človek, zakaj ni odpovedal svoje službe in se s svojimi učenci preselil v Jezusov tabor?
Ko je Janez krstil Jezusa in potem, ko se je Jezus za en mesec umaknil, je zapisano, da sta oba imela ločeni skupini učencev, ki so jima sledili in pridigali po različnih krajih. Pridigali so enako: »Pokorite se, ker je tu kraljestvo.« A sam koncept kraljestva in različni poudarki v nauku so jih ločevali. Podobno se liberalci in konzervativci v teoriji strinjajo o cerkvenih zadevah, vendar se prepirajo glede prakse.
Jezus in Janez se strinjata, da bo Bog kmalu ljudem dal čutiti svojo prisotnost. Misel, da bo Bog takoj osebno začel reševati svet, je bila zelo razširjena pri Judih. A po tradicionalnem razumevanju, ki mu je pripadal tudi Janez, bo Bog prišel kot sodnik: Bog bo kaznoval hudodelneže, porazil sovražnike Judov in Jeruzalem postavil za središče Božjega kraljestva.
Jezus pa nasprotno misli, da bo Bog prišel v usmiljenju in odpuščanju. Seveda je nekaj treba narediti proti zlu in gotovo bo tudi ocenjeval človeško vedenje, a poudarek je na tem, da bo Bog prišel rešit, ne obsodit. Zato je Jezus govoril in delal, kot je. Jezus je bil živo utelešenje, podoba Božjega kraljestva.
Janez in drugi predstavniki sistema – duhovniki, zakonodajalci, farizeji – so seveda hoteli obdržati vse tako, kot je bilo. Niso čutili potrebe po usmiljenju, pravica je bila na njihovi strani. Ne-člani, tisti, ki so bili »zunaj« sistema, ki se niso držali zakona, ki niso imeli nobenega statusa, ki niso nikamor pripadali, ti so se zbirali ob Jezusu in njegovi podobi usmiljenega Boga. Pravica jim ni prinesla nič dobrega. Potrebovali so usmiljenje.
Tudi v zaporu je Janez ostal zmeden in se očitno še ni odločil za Jezusa. K njemu je namreč poslal sle, po katerih je Jezusa spraševal, če je res on tisti, ki je izvoljen in maziljen, od Boga poslan. Janez ni mogel razumeti, da Bog ne bo kaznoval tistih, ki delajo hudo. Kaj šele, da Bog poseda in popiva z grešniki! Jezus je Janezu odgovoril, da so njegove reference svetopisemska moč zdravljenja in pomoč ubogim. Ne vemo, kakšen je bil Janezov odgovor.
Predstavljajte si, da se v vašem mestu pojavi skupina za družbeno pravičnost. Hodite na njihove sestanke, prepirate se z njimi, strinjate se z njihovo predanostjo evangeljskim vrednotam, a se ne strinjate z njihovo metodo. Vaše poti se ločijo. Skupina še naprej hrani revne in oblači brezdomce, vi pa ničesar ne naredite za kraljestvo.
Ko je bil Janez v zaporu in je poslušal o Jezusu, je bil v podobni negotovosti. Trdna prepričanja, zasidrane vrednote in življenjske izkušnje je težko izkoreniniti, čeprav so napačne. Zakaj bi tvegal spremembo?
Sveti Janez Krstnik, prosi za nas!
avtor: fr. James Smith
prevod: Petra Grimani
Zadnje objave
Ivankine in Žanove sledi (9/10): Žanova velika uspešnica – Janezov bariton
6. 9. 2026 ob 12:00
Ob 80. obletnici umora župnika Izidorja Zavadlava
6. 9. 2026 ob 9:00
Bunker, ki je postal kapela sv. Edith Stein
6. 9. 2026 ob 7:30
[Duhovna misel] Pogoji za obstoj skupnosti
6. 9. 2026 ob 6:00
Dizel proti dvema evroma: svetovni šok dviguje cene
5. 9. 2026 ob 19:30
[Gledali smo] Produkcijsko ambiciozen, a dramaturško zastarel
5. 9. 2026 ob 19:00
Ko otrok želi spremeniti spol (1): Kdo v Sloveniji odloča?
5. 9. 2026 ob 16:30
Ekskluzivno za naročnike
Ivankine in Žanove sledi (9/10): Žanova velika uspešnica – Janezov bariton
6. 9. 2026 ob 12:00
[Gledali smo] Produkcijsko ambiciozen, a dramaturško zastarel
5. 9. 2026 ob 19:00
Ko otrok želi spremeniti spol (1): Kdo v Sloveniji odloča?
5. 9. 2026 ob 16:30
Prihajajoči dogodki
SEP
06
Evropski dan Judovske kulture 2026
10:30 - 19:00
SEP
09
Srce in razum v šoli
11:00 - 12:00
SEP
10
Egipčanska zbirka v Narodnem muzeju Slovenije
17:00 - 18:00
SEP
10
SEP
11
61. študijski dnevi Draga
09:00 - 19:00
3 komentarjev
Kajtimara
je, itak, nevidni je tako zaposlen s prezirom do kristjanov, da ne bo niti opazil, da je medtem postal radikalen musliman in fanatični vernik tudi sam.
edino, kar bo ostalo isto, je sovraštvo do kristjanov.
BARBARA RAKUN
Kraševka, odlično. V Sloveniji se prerekamo o "levo" in "desno", ampak je to predsem zaradi vpetosti v čas pred drugo svetovno vojno, v njen čas in čas po drugi svetovni vojni, zato dokler bodo v naši ljubi državi vodilna mesta držali ljudje, ki se s tem identificirajo, ne bo sprememb. Pri nas je ves čas, vsak dan, čutiti to nasprotje. Ampak vsak "normalen" človek ve, da sta tako konzervativnost kot liberalnost v vsaki družbi potrebna, vendar mora biti uravnovešeno. Pri nas tega ne more biti, ker ljudje niso uravnovešeni, po duhovni in duševni plati mislim. Ampak ne leti to na vse prebivalce. Čutim, da tukaj na portalu veje upanje, ljubezen, življenje.
Kraševka
Iz tega prispevka bi lahko res razbrali, da je bil Jezus dejansko PRVI KOMUNIST. On je zagovarjal enakost in pravičnost in tako je tudi živez. Z razliko od KUMUNISTOV, pa ni pobijal drugačemislečih, ampak jih je le POUČEVAL.
S sorodnikom - Janezom Krstnikom, sta ostala v dobrih odnosih, čeprav sta imela različne poglede na DRUŽBENE in verske zadeve. Tudi po tem se razlikujeta od naših zmagovalcev, ki so zmagali leta 1945. Oni so drugačemisleče UTIŠALI na različne načine.
Tudi pred več kot 2000 leti so poznali konservativnost in liberalnost. Oboje je potrebno in dobro je tam, kjer je to uravnovešeno.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.