Tujih novinarjev ne zanima slovensko predsedovanje Svetu EU, temveč črni panter, STA in Donald Trump

Uredništvo
Foto: Twitter Davida Sassolija
POSLUŠAJ ČLANEK
Vodstvo Evropskega parlamenta je bilo danes na virtualnem obisku (kot se temu sedaj popularno reče) v Sloveniji pred začetkom slovenskega predsedovanja Svetu EU. Pogovori so tekli o prednostnih nalogah Slovenije med predsedovanjem ter sodelovanju z Evropskim parlamentom.

Predsednik parlamenta David Sassoli in predsednik vlade Janez Janša sta ob koncu imela skupno novinarsko konferenco na daljavo o prednostnih nalogah med predsedovanjem Slovenije Svetu EU.

Čeprav je to praktično prvi resni vpogled v slovensko predsedovanje, pa slovenskih in tujih novinarjev prioritete le-tega niso zanimale. Bolj kot predsedovanje in bolj kot luč na koncu tunela, o kateri sta govorila tako Sassoli kot tudi Janša, so jih zanimale pravna država, STA, črni panter in čestitka Donaldu Trumpu.



Najvišji predstavniki parlamenta se pred začetkom predsedovanja običajno srečajo z vlado predsedujoče države in predstavniki nacionalnega parlamenta. Nič drugače ni niti v primeru Slovenije. Srečanje je pomembno zaradi nadaljnjega sodelovanje slovenskega predsedstva z Evropskim parlamentom ter za krepitev pomena in vidnosti Evropskega parlamenta v Sloveniji.

Premier Janez Janša se je tako danes na daljavo srečal s predsednik Evropskega parlamenta Davidom Sassolijem in vodji političnih skupin ter jim predstavil program slovenskega predsedovanja. Srečanja se je udeležil tudi zunanji minister Anže Logar, ki ga je vlada imenovala za visokega predstavnika za sodelovanje z Evropskim parlamentom v času predsedovanja Slovenije EU, ter ministri Zdravko Počivalšek, Aleš Hojs, Vasko Simoniti in Janez Poklukar.

Prioritete predsedovanja: Čas doseganja večje odpornosti EU in tesno sodelovanje z EP ...


Predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli je po srečanju povedal, da je bila današnja razprava obsežna in da so s slovenskimi sogovorniki odprli veliko število vprašanj, ki se jih bodo morali lotiti tudi v času slovenskega predsedovanja, ko bo treba zastaviti novo perspektivo za EU po pandemiji covida-19.

"Veseli smo, da vidimo sonce na koncu tega oblačnega epidemičnega leta, ki je za nami, in da je pred nami čas okrevanja. Mora pa biti to tudi čas doseganja večje odpornosti EU za primer ponovnih podobnih kriz in Slovenija je trdno odločena, da bo to prioriteto peljala skozi naš čas predsedovanja zato, ker so spomini še sveži in ker je v takšnih razmerah lažje dosegati premike,« je na novinarski konferenci dejal Janša.

Zahvalil se je vsem sodelujočim za zelo konstruktivno razpravo in dejal, da se nadeja tesnega sodelovanja z Evropskim parlamentom med predsedovanjem EU. “Evropski parlament je po Lizbonski pogodbi izjemno pomembna izvorno demokratična evropska institucija in kakršen koli napredek je mogoče doseči samo ob tesnem sodelovanju, tako da računamo na tesno sodelovanje med Svetom in Evropskim parlamentom ter na to, da bo to sodelovanje najmanj tako dobro kot leta 2008, ko je Slovenija kot prva nova država članica EU vodila Svet EU in Evropski svet takrat.”

... kibernetska varnost in vladavina prava


Ob tem je kot pomembno izpostavil tudi vprašanje kibernetske varnosti. Slovenija v okviru tria predsedujočih držav namreč skupaj s Portugalsko in Nemčijo dela tudi na kibernetski odpornosti EU. Cilj je doseči, da Evropa postavi lastni požarni zid in zgradi lastne obrambne zmogljivosti pred kibernetskimi napadi, je pojasnil Janša.

Dotaknil se je tudi evropskega načina življenja in spoštovanja vladavine prava. “Vladavina prava ni vladavina arbitrarne politike niti ni stvar selektivne pravice in različnih kriterijev za vse, ampak predpostavlja enaka pravila za vse in enako obravnav vseh držav članic EU v okviru določil Lizbonske pogodbe. V tem okviru je mogoče doseči določene napredke, tako v posamičnih državah članicah kot tudi celotni EU.«

Poudaril je tudi, da svoboda govora ne more biti omejena s kakšnimi višjimi svobodami ali interesi, ki so si jih izmišljali v totalitarnih režimih in v situaciji, kakršno danes vidimo tudi v Belorusiji. Janša je izpostavil tudi predlog Slovenije za ustanovitev Evropskega inštituta za ustavno pravo. “EU v glavnem v dilemičnih situacijah naproti Beneško komisijo, ki je institucija Sveta Evrope. Potrebujemo lastno podobno institucijo in eden naših predlogov gre v to smer,” je dejal Janša.

Tehnične težave in beli panter, ki to ni


Premier je odgovarjal tudi na vprašanja novinark in novinarjev, ki pa so jih bolj kot prednosti predsedovanja zanimali predvsem predčasna čestitka Donaldu Trumpu, širjenje EU, vladavine prava in nefinanciranju STA.

Nizozemski novinar je premierja vprašal, zakaj je tako zelo obseden z belim panterjem, ki bo del podobe predsedovanja Slovenije Svetu EU. »Ne gre za belega, pač pa črnega panterja, in ta je del slovenske zgodovine oziroma slovenskega ozemlja. Vsaka država izbira simbole iz svoje zgodovine. Panterja smo uporabili že leta 2008, pa to takrat nikogar ni zmotilo," je dejal Janša. Glede Trumpa je dejal, da je vse že pojasnil.

Na vprašanje s strani novinarke STA o stanju medijev v Sloveniji in financiranju STA Janša ni odgovoril, saj, kot je dejal, na njegovi strani ni bilo ne zvoka ne slike in vprašanja ni slišal. Zato so to vprašanje podali še predsedniku EP Sassoliju, ki je dejal, da so imeli razpravo na to temo in da je Janša njemu ter vodjem političnih skupin podal svoje obrazložitve glede financiranja STA. Teh ni komentiral, je pa dodal, da je vprašanje svobode tiska za EU izredno pomembno.

Eno izmed vsebinskih vprašanj je bilo glede širitve EU in schengenskega območja, na katero je slovenski premier odgovoril, da Slovenija podpira tako vstop Hrvaške kot tudi Bolgarije in Romunije v schengen, saj to krepi varnost v Evropi. Širitev pa bi morala biti strateški odgovor na številne izzive, med katerimi je Janša omenil vpliv tujih dejavnikov na Zahodnem Balkanu in vprašanje meja.



KOMENTAR: Uredništvo
Absurd izvažanja slovenskih notranjepolitičnih zdrah na mednarodno sceno: kakšno vezo ima črni panter s predsedovanjem Slovenije Svetu EU?!?
Predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije je pred vrati in naša država ima ob tem nekaj smelih ciljev. A te očitno evropskih novinarjev ne zanimajo, bi sklepali po današnjih vprašanjih neposredno po tiskovni konferenci. Očitno dobro podučeni in inštruirani so se oglašali glede banalnosti iz domačega političnega boja; o črnem (belem?!?) panterju, pa situaciji na STA ter o Janševi čestitki Donaldu Trumpu, Tudi slovenskih novinarjev vsebina v glavnem ni zanimala, temveč so tudi oni evropski parket izkoristili za vprašanja v zvezi s slovensko notranjo politiko, čeprav imajo to premierja možnost vprašati kadarkoli doma. Vse to dokazuje, da je njihov namen tudi v času slovenskega predsedovanja pred tujo javnostjo prati zanjo nebistveno domače umazano perilo, za kar še vedno uporabljajo tudi znanstva med tujimi novinarji. Vse to povzroča Sloveniji škodo, saj razpravo odmika od bistvenega in to je, kakšen bo slovenski vsebinski prispevek pri reševanju odprtih problemov na mednarodni sceni, s katerimi se srečuje EU. Upajmo lahko, da bosta mednarodni tisk in politika to agendo slovenske politične in medijske levice dovolj zgodaj spregledala in da bo večina predsedovanja potekala okrog razprav o bistvenih stvareh.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

So v ceno dvigal všteli še jahto?
  • 14. 10. 2024
Zahtevajo spoštovanje človekovih pravic vseh državljanov, ne le zgolj nekaterih
  • 14. 10. 2024
električni aparati
Primerjava starega in novega sistema obračunavanja
  • 14. 10. 2024