Trump kritično o Merklovi, EU in NATO, Nemci odgovarjajo: Evropa se mora postaviti zase


Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je v intervjuju za nemški Bild in britanski The Times predstavil svoja stališča v zvezi z zunanjo politiko, na podlagi katerih se da sklepati tudi o prihodnjem odnosu ZDA do evropskih vprašanj.

Pričakujemo lahko večjo Trumpovo naklonjenost evropskemu evroskepticizmu kot povezovalnim političnim silam, bolj odprt odnos do Rusije, kot ga imajo predvsem vzhodnoevropske države, zaveznikom v zvezi NATO pa se bo pri obljubljenem prispevku prenehalo gledati skozi prste, kar zna biti zelo neprijetno za Slovenijo kot državo, ki se, finančno gledano, najmanj drži obljubljenega. 

Trump se je še posebej obregnil ob Nemčijo ter mimogrede v zvezi z migrantsko krizo ošvrknil še Angelo Merkel.

"Obstaja povezava med migrantsko krizo in pomanjkljivo ameriško intervencionistično politiko," so se brž odzvali Nemci, Merklova pa je dejala, da je usoda Evrope v njenih lastnih rokah.

V prvem intervjuju za evropske medije je Donald Trump nemudoma pokazal, kateri od evropskih politikov je vreden njegove pozornosti.

"Angela Merkel je daleč najpomembnejša voditeljica v Evropi," je ocenil ter dodal, da je Evropska unija postala sredstvo za doseganje nemških ciljev.

"Mislim, da je s sprejemom vseh teh ilegalcev storila katastrofalno napako, sprejeti vse te ljudi, ne glede na to od koder prihajajo, pri čemer nihče v resnici ne ve, od kod prihajajo," je komentiral Merklino migrantsko politiko.

Kljub kritiki pa je dodal, da ima do nemške voditeljice "veliko spoštovanje."

Brexit je zgolj začetek ...


Spregovoril je tudi o odločitvi Britancev za brexit, pri čemer je potezo Združenega kraljestva označil kot pametno. "Države želijo svojo lastno identiteto in VB je želela svojo identiteto," je med drugim dejal ter dodal, da gre državi dobro.

Napovedal je tudi, da bodo Združenemu kraljestvu sledile tudi druge države članice. "Mislim, da ljudje želijo … svojo lastno identiteto, torej če vprašate mene … verjamem, da bodo tudi drugi izstopili," je še pripomnil.

Kot glavni razlog za izstop Združenega kraljestva je navedel migrantsko politiko EU, pri tem pa je ponovil svojo obljubo, da bo pri vprašanju migracij v svoji državi uvedel veliko bolj strog pristop.

"Verjamem, da če te [države EU] ne bi bile prisiljene sprejeti vseh beguncev, z vsemi problemi ki jih to nalaga, se brexit ne bi zgodil," je dejal.

"NATO je zastarel"


"Že zdavnaj sem dejal, da ima NATO probleme," je v enournem intervjuju nadaljeval Trump.

"Najprej, zavezništvo je zastarelo, ker je bilo ustanovljeno pred mnogimi, mnogimi leti. In drugič, države ne plačujejo, kar bi morale."

Že v predvolilni kampanji je Trump dejal, da morda ne bo pomagal vzhodnoevropskim članicami zveze NATO, če Washington ne bo dobil "razumnega povračila" za stroške njihove obrambe.

Odziv Nemcev: bodimo samozavestni


"V luči Trumpove zmage se mora Evropa postaviti zase," se je na Trumpove izjave odzval kanclerkin namestnik in minister za gospodarstvo, Sigmar Gabriel.

"Upoštevati moramo, da je Trump izvoljen predsednik in dokler je na oblasti, moramo z njim in njegovo vlado sodelovati. A hkrati potrebujemo dovolj samozavesti. Ni potrebe, da se delamo podložni, ker to nismo, imamo kaj pokazati in prinesti za skupno mizo," je dejal.

Glede Trumpovega komentiranja nemške migrantske politike pa je Gabriel dejal, da obstaja povezava med ameriško pomanjkljivo intervencionistično politiko, sploh v Iraški vojni, in begunsko krizo. "Zato je moj nasvet, da ne govorimo drug drugemu, kar smo storili prav ali narobe, ampak se osredotočimo na vzpostavitev miru v regiji in naredimo vse, da bodo ti ljudje tam ponovno našli svoj dom." 

Na ponedeljkovi novinarski konferenci z novozelandskim ministrskim predsednikom se je na Trumpove besede na kratko odzvala tudi Angela Merkel.

"Mi Evropejci imamo našo usodo v lastnih rokah," je dejala ter dodala, da je Trump zgolj še enkrat več predstavil svoja stališča, ki so tako ali tako že znana. "A znana so tudi moja," je zaključila nemška kanclerka.





Trump o trgovini s Kitajsko in sporazumu z Rusijo

Za britanski Times in nemški Bild je nov ameriški predsednik še povedal, da bo v času svojega predsedovanja dal prednost vzpostavitvi bolj pravičnega trgovanja ter močnejših mej Združenih držav. Glede prvega je sejal, da se mora ZDA soočiti s problemom pomanjkanja trgovanja s preostalim svetom, zlasti s Kitajsko.

Pri vprašanju o morebitnem sporazumu med ZDA in Rusijo je Trump odgovoril, da bo moral ta vključevati tudi dogovor o jedrskem orožju, katerega količino bi morala Rusija občutno zmanjšati, v zameno pa bi ZDA odpravile sankcije.

Kar zadeva situacijo na Bližnjem Vzhodu, je Trump povedal, da vidi vojaško invazijo na Irak leta 2003 kot eno najslabših odločitev v zgodovini svoje države. Meni, da bi morali v Siriji vzpostaviti varna področja, za katere bi sredstva prispevale ameriške zavezniške sile. 
KOMENTAR: Uredništvo
Kaj Trumpova stališča pomenijo za Evropo in Slovenijo
Donald Trump v svojem prvem evropskem intervjuju praktično ni povedal ničesar novega, kar že ni dejal v času predvolilne kampanje. A sedaj, pet dni pred inavguracijo, imajo njegove besede zagotovo večjo, resnejšo težo. Če bi v Evropi iskali politike s podobnimi stališči, bi se hitro znašli pri naštevanju voditeljev evroskeptičnih strank desno in levo od zmerne evropske politike; Marine le Pen, Nigel Farange, Viktor Orban ... Še pred nedavnim si je bilo težko predstavljati, da bo na čelu zavezniške države preko luže EU dobila partnerja v človeku, ki odkrito simpatizira z Rusijo, z naklonjenostjo govori o razkroju Evropske unije in omalovažuje pomen Severnoatlantskega zavezništva (NATO). Vse to kaže, da Evropski uniji v prihodnje po eni strani ne bo lahko, po drugi pa bo to odlična priložnost, da se Evropa dejansko skuša postaviti na lastne noge; tako politično, kot vojaško in še kako drugače. Težko bo, a zdi se, da sta mogoča razpleta le dva: ali bo združena Evropa končno samostojno shodila, ali pa se bo razbila na večje število manjših, za globalno svetovno dinamiko relativno nepomembnih koščkov. Slovenski interes je seveda razplet številka 1, a naša "brezplačna vožnja" predvsem pri zagotavljanju kolektivne varnosti v okviru zveze NATO, se nezadržno bliža koncu.  
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Nauk iz Venezuele