Trgovinski sporazum med južnoameriškim Mercosurjem in EU po dvajsetih letih pogajanj dokončno pokopan?

V Riu de Janeiru so se sestali predsedniki držav carinske unije Mercosur, ki jo sestavljajo Argentina, Brazilija, Paragvaj in Urugvaj ter nova članica Bolivija, na dolgo pričakovanem vrhu. Že vse leto se je pričakovalo, da bo dogodek pripeljal do podpisa več kot 20 let pripravljanega trgovinskega sporazuma med Mercosurjem in Evropsko unijo (EU), ki bi ustvaril eno največjih prostotrgovinskih območij na svetu.

Španski premier Pedro Sánchez, katerega država predseduje Svetu Evropske unije, in brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva sta si prizadevala, da bi bil sporazum sklenjen do konca. O tem sta razpravljala na srečanju na podnebni konferenci Združenih narodov, znani kot COP28, prejšnji teden. V zadnjih dneh pa sta bivši argentinski predsednik Alberto Fernández in francoski predsednik Emmanuel Macron javno izrazila svoje nasprotovanje okvirnemu sporazumu. V ponedeljek je najvišji trgovinski uradnik EU odpovedal svoje potovanje v Rio.

Sporazum z EU pokopan

Dogovor med Mercosurjem in EU je zdaj v bližnji prihodnosti in morda celo za vedno – odpovedan. Po mesecih intenzivnih pogovorov so uradniki ostali brez zadovoljivega zaključka, Lula pa je doživel velik zunanjepolitični poraz. Srečanje v Riu je bilo preusmerjeno v obravnavo vstopa Bolivije v blok, ki je bil uradno objavljen v četrtek, ter trgovinskega in naložbenega sporazuma, ki ga je Mercosur podpisal s Singapurjem – prvi takšen sporazum z azijsko državo.

Na koncu pa se je izkazalo, da sporazuma med Mercosurjem in EU ni blokirala oseba, ki jo je večina opazovalcev pričakovala: izvoljeni argentinski predsednik Javier Milei, ki je med kampanjo kritiziral Mercosur in grozil, da bo izstopil iz bloka. Milei je nekaj dni po zmagi na volitvah 19. novembra pragmatično dejal, da na splošno podpira sporazum o prosti trgovini. Njegov bodoči zunanji minister je tudi napovedal, da bo Argentina ostala v Mercosurju.

Opazovalce je presenetil Fernández, ki je umaknil svojo podporo sporazumu. Brazilski in argentinski mediji so poročali, da Fernández ni želel izročiti novega sporazuma v roke administracije, ki jo vodi njegov politični nasprotnik. Macron pa je v Fernándezovih videl priložnost za oživitev svojih zadržkov. Mnogi v Franciji so zaskrbljeni, da bi s trgovinskim sporazumom izgubili tamkajšnji kmetje. To pa je neugodno za Macrona in njegovo prihajajočo kampanjo za ponovno izvolitev, saj mu Marine le Pen že dolgo očita, da bi s podporo trgovinskemu sporazumu izdal francosko kmetijstvo.

#Gilets_jaunes_2–«Notre fin sera votre faim»: la révolte des agriculteurs se poursuit dans le silence de la presse aux ordres

L'opération nationale baptisée «On marche sur la tête» a vu les agriculteurs mener des actions coup de poing contre les préfectures et Conseil régionaux… pic.twitter.com/jh5tBtRWys

— Frédéric Aigouy (@frederic_RTfr) December 16, 2023

Pred dnevi je bil do potez predsedujoče Španije kritičen Manfred Weber, ki je dejal: »Španska vlada se je očitno bolj ukvarjala sama s seboj kot s predsedovanjem Svetu. Bili smo priča več pobudam, da bi katalonščina postala uradni jezik EU, kot pa pobudam za dokončanje Mercosurja, članstvo Ukrajine v EU ali skupno stališče do Izraela.«

Okoljska dimenzija sporazuma

Vendar je bila Francija tudi odločna, da se Mercosur zaveže k strogim okoljskim standardom, ki vsebujejo vključitev ciljev držav v okviru pariškega podnebnega sporazuma v trgovinski sporazum. Blok je te zahteve zavrnil z argumentom, da močno presegajo zahteve standardnega trgovinskega sporazuma in da je Brazilija, kjer leži večina porečja Amazonke, sprejela stroge okoljske zaveze na drugih mednarodnih forumih.

Sporazum med Mercosurjem in EU naj bi bil eden najzahtevnejših na svetu glede okoljskih predpisov. Združil je dva zunanjepolitična cilja EU: izboljšanje svetovnih okoljskih standardov in krepitev vezi z Latinsko Ameriko. Deloval je kot "prvi preizkus" v prizadevanjih Evrope, da "najde pravo ravnovesje med geopolitiko in ekopolitiko", ter bo očitno doživel neslaven konec.

Države v razvoju so svoje okoljske zaveze pogosto raje oblikovale v okviru Združenih narodov, na primer na konferenci COP28, kjer so v pogajanjih priznali, da imajo revnejše države drugačno odgovornost za podnebje kot bogate, ki so nesorazmerno veliko prispevale k podnebnim spremembam in imajo več sredstev za boj proti njim.

Razburjenje zaradi trgovinskega sporazuma med EU in Mercosurjem še zdaleč ni edini primer, ko so se države v razvoju uprle uveljavljanju okoljskih standardov s strani EU: Brazilija in Indija sta se pritožili zaradi evropskega mejnega davka na ogljik, ki je začel veljati letos. Argentinski strokovnjak za mednarodne odnose Esteban Actis z Nacionalne univerze v Rosariu je na X objavil, da je bil sporazum med EU in Mercosurjem "najdražji (ne)sporazum v zgodovini. Ekonomski stroški več kot 20 let trajajočih pogajanj, stroški priložnosti, ugleda in podnebni stroški (ogljični odtis). Težko jih je količinsko opredeliti, vendar so glede na konkretne rezultate ogromni."

Mercosur-UE

El (no) acuerdo comercial más costoso de la historia. Costos económicos de más 20 años de negociación, los costos de oportunidad y reputacionales, los climáticos (huella de carbono). Difícil cuantificarlos pero son enormes en relación a los resultados concreto (0)

— Esteban Actis (@actis_esteban) December 3, 2023