To so argumenti znanih levičarjev, ki bodo volili Anžeta Logarja ali pa vsaj ne Nataše Pirc Musar

Foto: Profimedia.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Čeprav poznavalci in analitiki javnega mnenja poudarjajo, da je volilni bazen Anžeta Logarja omejen na približen doseg desnosredinskih strank na državnozborskih volitvah, pa se zadnje dni oglašajo nekatere javne osebnosti levega svetovnega nazora, ki poudarjajo, da bodo za svojega predsednika republike volili Anžeta Logarja. 

Kljub temu, da je njihova opredelitev za Logarja med levimi somišljeniki neredko pospremljena z nezadovoljstvom, ogorčenjem ali celo osebnimi žalitvami, so se nekateri z argumentacijo svoje odločitve tudi javno izpostavili.

V članku navajamo argumente nekdanjega politika LDS, mednarodnega pravnika dr. Marka Pavlihe ter nekdanjega člana Socialnih demokratov, državnega sekretarja v vladi Alenke Bratušek, zdaj TV voditelja Aljuša Pertinača. 

O tem, kaj v tej predsedniški bitki dejansko pomeni glas za Natašo Pirc Musar, pa je za Domovino spregovoril tudi uspešni znanstvenik in podjetnik dr. Aleš Štrancar. 

V časopisu Dnevnik, kot nekoč v SFRJ, ne potrebujejo volitev, da bi poznali barvo zmagovalca (zajem zaslona dnevnik.si)


"Proti komu bo volitve izgubil Logar," je odgovorni urednik Dnevnika Miran Lesjak v začetku oktobra naslovil članek z neposredno trditvijo, da se bodo predsedniške volitve dejansko odločile v spopadu 1. kroga med Natašo Pirc Musar in Milanom Brglezom. Nekaj dni pred 2. krogom volitev je jasno, da zmagovalka tega dvoboja nikakor nima v žepu končne zmage – ankete ji sicer pred Anžetom Logarjem pripisujejo nekaj prednosti, a premalo, da bi v svoj uspeh lahko bila tako prepričana, kot je bil v oktobrskem članku urednik Dnevnika.

Poznavalci politike in raziskovalci javnega mnenja sicer poudarjajo, da je doseg Anžeta Logarja omejen nekje s 370 tisoč glasovi, kar pomeni, da je njegova zmaga realno mogoča pri razmeroma nizki, 40-odstotni volilni udeležbi. Ta bi pomenila pasivizacijo levega volilnega telesa, ki v Nataši Pirc Musar vidi "kandidatko tranzicijskega kapitala", kot jo je na konvenciji Socialnih demokratov označil takratni tekmec z leve Milan Brglez. Njen štab in podporniki v politiki, medijih ter aktivističnih skupinah zato še enkrat več igrajo na karto glasovanja "proti mračnim silam", pri čemer se trudijo potegniti enačaj med Anžetom Logarjem in Janezom Janšo.

Zakaj ne bodo volili neoliberalne kapitalistke


Da je množična pasivizacija ali pa oddaja protestnega glasu (denimo prečrtana glasovnica ob manku izbire) realna možnost, kažejo nekateri odzivi nazorsko levo prepričanih ljudi na družabnih omrežjih, pa tudi nekateri novinarski komentarji. Ana Lah je denimo v svoji kolumni v Večeru z naslovom Zakaj ne bom volila na predsedniških volitvah zapisala, da ne Nataša Pirc Musar ne Anže Logar ne zastopata stališč, ki so ji blizu. Pirc Musarjevi očita odvetniško delovanje v korist delodajalcev proti sindikatom v več primerih: "Od borke za človekove pravice bi človek pričakoval, da se postavi na stran šibkejšega, ne pa tistega, ki ji ponudi več denarja," denimo zapiše.

Ana Lah: "Naj spomnim na ameriško igralko in aktivistko Susan Sarandon, ki je, ko jo je novinar vprašal, ali se ji ne zdi kot ženski naravno in za ZDA pozitivno podpreti žensko kandidatko za predsedniški položaj (Hillary Clinton), odgovorila, da ne voli s svojo vagino. Podprla bi žensko, s katero bi se politično strinjala."


Lahova daljšo kolumno zaključuje z vprašanjem, ki si ga te dni zastavljajo mnogi levo prepričani volivci: "Zdaj boste verjetno vprašali, kaj pa je alternativa? Ob takšni izbiri je ni, zato tokrat ne bom volila nikogar."

Dr. Marko Pavliha: Je res obsojanja vredno, da človek razmišlja s svojo glavo in srcem?


Dr. Marko Pavliha (vir foto: Facebook profil dr. Pavlihe)


A vse več ljudi levih nazorov vrednote, potrebne za predsednika republike, prepoznava tudi pri Anžetu Logarju.

"Ko sem na Facebooku javno čestital dr. Anžetu Logarju (čestital sem tudi pravniški kolegici dr. Nataši Pirc Musar in dr. Vladimirju Prebiliču), sem bil deležen prenekaterih žalitev in psovanj, češ, “prikrit janševist je med nami”, “pokrita rihta” in še huje, raje ne bom ponavljal teh grdobij. Čeprav nisem nikomur dolžan obrazložiti svojega glasu, bom to storil, kajti morda bom tako vsaj malce prispeval k strpnemu dialogu in povezovanju slovenske razklane politike."

Tako svoj odziv na sovražnost, katere tarča je bil zaradi čestitke Anžetu Logarju, na Facebooku začenja profesor mednarodnega prava, nekdanji politik in minister v vladi LDS dr. Marko Pavliha.

Kot nadaljuje, se na volitvah vselej odloča za konkretnega človeka. Njegova prvotna izbira je bila Marta Kos, ki pa so jo "izigrali v lastni stranki (in še kdo iz ozadja)", potem pa je glas oddal za Anžeta, ki ga je med drugim prijetno presenetil kot odličen zunanji minister.

"Zakaj? Zaradi vrhunske strokovnosti in povezovalnosti, pa tudi prijaznosti, umirjenosti, zmernosti in strpnosti, za nameček pa je med njegovimi vodilnimi podporniki v predsedniški kampanji sijajna znanstvenica in političarka dr. Romana Jordan, ki jo tudi zelo cenim," je svoj glas obrazložil Pavliha.

Dr. Marko Pavliha: "Je potemtakem res tako obsojanja vredno, da človek razmišlja s svojo glavo in srcem ter podpre določeno osebo zaradi njenih vrlin in veščin, ne glede na politično ali drugo opredeljenost? Nenazadnje takšno diskriminacijo prepoveduje tudi naša ustava, po kateri so celo poslanci predstavniki celotnega ljudstva in ne le svojih političnih strank. Tako bom ravnal tudi v drugem krogu, četudi ostanem brez nekaterih navideznih prijateljev."

Aljuš Pertinač: Za državo bi bilo izjemnega pomena, da Pahorja nasledi predsednik, ki bi v največji možni meri poosebljal in nadaljeval pozitivne plati Pahorjevega predsedovanja


Politolog, nekdanji politik SD-ja, zdaj TV voditelj Aljuš Pertinač izpostavlja, da ima Slovenija, odkar je samostojna, (pre)kratko tradicijo večstrankarskega demokratičnega političnega sistema. "Nobena izmed prejšnjih večnacionalnih državnih tvorb, katerih del smo bili, v tem pogledu ni bila niti blizu popolnosti. Zato ni slučaj, da imajo politične institucije in nosilci politične oblasti pri nas izjemno nizko stopnjo zaupanja. Praktično edina izjema od tega pravila je bil, vsaj v zadnjih desetih letih, predsednik republike Pahor," ugotavlja.

Aljuš Pertinač (vir foto: Facebook)


Pertinač je prepričan, da bi glede na globoko politično razdeljenost, nezmožnost poenotenja za in okrog vitalnih nacionalnih interesov, brezciljnost slovenske politike, v katero smo zapadli po vključitvi v schengen in prevzemu evra ter negativno kadrovsko selekcijo, ko gre za ljudi, ki vstopajo v politiko, bilo za državo izjemnega pomena, če bi Pahorja nasledil predsednik republike, ki bi v največji možni meri poosebljal in nadaljeval pozitivne plati Pahorjevega predsedovanja.

"V tem pogledu dr. Anže Logar prav gotovo ni idealen kandidat, je pa od vseh, ki so vložili kandidaturo, že od vsega začetka najboljša izbira," ocenjuje Pertinač. Nadaljuje, da je Logar v politiki 20 let, dolga leta je bil poslanec, v zadnjem času tudi zunanji minister, ko je Slovenija predsedovala EU. "Je izkušen politik, ima izdelana stališča in v danih okoliščinah najboljšo možno predstavo o tem, kje Slovenija je ta hip in kam bi rada šla. Deloval bo povezovalno, strpno in v korist političnega sistema, tako lastne funkcije kot tudi drugih nosilcev politične oblasti."



Aljuš Pertinač: "V izjemno zapletenih zunanjepolitičnih ter globalno ekonomskih okoliščinah, v katerih smo ta hip, bi bilo za državo izjemno pomembno, da dobi predsednika republike, ki razume politiko kot delovanje v javnem oziroma skupnem interesu in se zna gibati na mednarodnem diplomatskem parketu."


Pertinač, sicer odličen poznavalec in insajder politične levice, pa je prepričan tudi, da bi bila izvolitev Logarja, ker bi bil prvi predsednik republike, ki spada na slovensko politično desnico, izjemnega pomena tudi za slovensko levico.

"Lahko bi se končno znebila oznake tranzicijska, ker bi z Logarjevo izvolitvijo morala priznati, da se hlapčevanje tranzicijskim bogatunom na eni strani in zgolj malanjem hudiča na steno v podobi proslulega slogana samodanijanša na drugi politično gledano enostavno ne splača, predvsem pa je dolgoročno škodljivo za levi politični pol in za državo samo," ocenjuje.

"Slovenska levica bi se morala po Logarjevi izvolitvi, ki bi bila zanjo nedvomno precejšen šok, temeljito resetirati, premisliti svoj lasten obstoj in bistveno spremeniti svoje delovanje, kar bi bilo nedvomno koristno zanjo in za celoten politični prostor pri nas," svoje razmišljanje zaključuje Aljuš Pertinač.

Dr. Aleš Štrancar: "Če bi bil Tito še živ, bi preprečil, da levičarji podpirajo najbolj podel in sprevržen kapitalizem"

Dr. Aleš Štrancar (Foto: Tomo Strle)


Svetovno uspešnega znanstvenika in podjetnika, dr. Aleša Štrancarja po vrednotah sicer ne bi mogli umestiti na politično levico slovenskega tipa, njegovemu izjemnemu čutu za malega človeka navkljub, oziroma prav zato.

Štrancar kot človek, ki je vse dosegel z lastno pametjo in rokami, meni, da glas za Musarjevo pomeni "soglasje za vso dosedanjo tajkunizacijo in nadaljnjo krajo slovenskega premoženja ter polnjenje bančnih računov v davčnih oazah. In s tem nadaljnje siromašenje večine upokojencev, zaposlenih, obrtnikov, kmetov …"

In še: "Glas za Musarjevo pomeni izgubo možnosti dobrih služb za sposobne in delovne študente. Zaposliti se bodo morali v tajkunskih podjetjih za mizerne delovne pogoje ali bežati v tujino."

Štrancar je prepričan, da glas za Musarjevo ali neudeležba na nedeljskih predsedniških volitvah pomeni popolno oblast v rokah slovenskih tajkunov in oligarhov, popolno oblast slovenske skrajne desnice, ki jo bo izvolila (skrajna) levica. "Kaj tako blaznega je mogoče le v Sloveniji. Po 32 letih 'samostojnosti' bomo s kontrolo vseh funkcij države dobili fašistični sistem in popolno putinizacijo Slovenije."

Po Štrancarjevih besedah se še Tito obrača v grobu. "Če bi bil še živ, bi vsekakor preprečil, da levičarji podpirajo najbolj podel in sprevržen kapitalizem."

Posledice odločitve za Pirc Musarjevo bodo po prepričanju slovenskega inovatorja svetovnega formata "hude in nepopravljive".
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike