Težave z "zafrustriranimi mladimi begunci" v Nemčiji. Rešitev vrnitev v Grčijo ali domov?

Embed from Getty Images
Ni tako dolgo tega, kar smo vsakodnevno gledali fotografije velike mase ljudi, ki so vsakodnevno prihajali v Evropo, v kolonah hodili proti boljšemu življenju in umirali v Sredozemskem morju.

Sedaj pa le tu in tam komaj še slišimo, kaj se dogaja s tisoči ljudi, ki so bili glavna medijska novica preteklih dveh let.

Le tu in tam se jih človek še zaveda, če jih sredi dopusta sreča ob italijanski obali, ko gleda na ograjo ob Kolpi ali, kadar se – žal – zgodi kakšen nov teroristični napad, ki ga izvrši kdo izmed prišlekov.

Zafrustrirani mladi begunci

Meje so sicer zaprte, prehodi v glavnem nadzorovani. Tisoči, ki si še želijo v Evropsko unijo, so ujeti v Srbiji, množica je v rokah tihotapcev, ujetih nekje v trgovini z ljudmi, pogrešanih, mnogo jih v EU čaka, da državni organi odredijo njihovo usodo, veliko se jih izobražuje in dela … so pa med nami, precej bolj nevidni kot so bili.

Ko nemški novinar Jaafar Abdul Karim na  dw.com piše o razmerah v nemškem hostlu, ki služi kot azilni dom, piše o ljudeh brez vizije, zaupanja v medije, vlado, pogosto obupanih in vdanih v usodo, nemotiviranih posameznikih, s katerimi se nihče ne ukvarja. Za vodje centra so le številke. Gre za isti azilni dom, v katerem je prebival Ahmad A., mlad Palestinec, ki je pred dobrim tednom v Hamburgu v supermarketu enega človeka zabodel, šest ljudi pa ranil.

Meseci tečejo, oni pa ne vedo, kaj bo z njimi. Brez dovoljenja za delo ne morejo delati, ne morejo iskati stanovanja, ne morejo normalno živeti. Skrbi jih za njihove družine v domovini, potrebovali bi še več potrpežljivosti in učenja; o Nemčiji, o tem, kako deluje oblast, o političnem sistemu, kulturi in tako dalje – pa bolj ali manj obupano predvsem posedajo in se zamotijo, kolikor lahko.

Negotovost, soočena z vračanjem v države vstopa

Njihova usoda je negotova, predvsem za vse te, ki so v Nemčijo prispeli letos. Nemčija namreč želi prekiniti petletno obdobje neupoštevanja Dublinske uredbe, po kateri mora država prosilca vrniti v državo, skozi katero je vstopil v EU. Zaenkrat gre za nekaj sto prošenj za vrnitev ljudi iz Nemčije v Grčijo, v prihodnje jih Nemčija načrtuje več – predvsem za ljudi, ki so v državo vstopili marca letos ali kasneje.

Kot je dejal grški minister za migracije Jiannis Mouzalas, so pobude o vračanju prebežnikov v države vstopa že dlje časa močno prisotne, v Nemčiji, kjer se bo Angela Merkel septembra potegovala za četrti mandat mandatarke, še posebej.

A človekoljubne organizacije razmere v grških sprejemnih centrih že dlje časa označujejo za neustrezne. Birokratske zamude so že sedaj velike, razmere slabe, pojavljajo se nemiri, prebežnikom pa so vsakodnevno kršene tudi osnovne človekove pravice.