Teden vzgoje 2024: Ponovno se odpirajo šolska vrata - katoliški učitelji se na to pripravijo tudi duhovno

Tudi letos so za vsak dan Tedna vzgoje različni avtorji pripravili kratek razmislek, s katerim želijo poudariti določna pereča vprašanja oziroma spodbuditi osebno rast, pa tudi rast celotne skupnosti, ko se branju in razmišljanju pridruži skupina ljudi ali celo župnija. Za vsak dan Tedna vzgoje so organizatorji pripravili tudi prošnje, s katerimi želijo duhovno podpreti vse, ki so aktivni v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.

Vsak dan nove vsebine

Društvo katoliških pedagogov Slovenije v sodelovanju s Komisijo za šolstvo pri Slovenski škofovski konferenci in Slovenskim katehetskim uradom v letu 2024 že šesto leto zapored pripravlja Teden vzgoje. Teden poglobljenega duhovnega razmisleka in molitve za področja vzgoje se začne danes, v nedeljo 1. septembra, in bo trajal do sobote, 7. septembra. Naslov letošnjega tedna je Romarji upanja. Vsebina je povezana tudi z molitveno pripravo na jubilejno sveto leto 2025.

Prvi dan

Razmišljanje za prvi dan je zapisal koprski škof dr. Jurij Bizjak. V nagovoru poudarja pomen upanja: »Volja in upanje se krepita s spoznavanjem dobrin, ki sta nanje naravnana. Čim večje je spoznanje in izkustvo dobrin, tem silneje volja in upanje hrepenita po njih. Po božanski kreposti upanja pa Bog sam navdihuje in spodbuja človekovo voljo«.

Drugi dan

Misel drugega dne je podal Leon Kernel, ki poudarja veliko vlogo Božje prisotnosti, česar pa ne opazimo – kljub veliki odgovornosti, ki jo imamo odrasli pri vzgoji otrok: »Mladi iščejo v nas oporo, ki jim jo razpadajoča družina in vsemogočni splet ne dajeta več. Preizkušajo nas, ali lahko sploh zaupajo v nas. Hrepenijo po Bogu, a mi jih vabimo z jabolkom z rajskega drevesa spoznanja dobrega in hudega. In ga utrgajo. /…/ Mladi dajo to jabolko spoznanja jesti tudi drugim. Zato tudi mi nosimo težo njihove odgovornosti.«

Tretji dan

Majda Colja je v misli tretjega dne poudarila pomen upanja in odprtega srca: »Zavedajoč se lastne krhkosti in tega, kako težka je danes naloga vzgoje in oblikovanja ljudi, moramo bolj kot kdaj prej biti sejalci upanja, buditelji pravega upanja.«

Četrti dan

O pomenu molitve je Emilija Grahor med drugim zapisala: »Hvaležna sem, da sem lahko skoraj polovico svoje učiteljske dobe molila vsak dan skupaj z učenci. Izjemna izkušnja, čeprav je bilo včasih težko, pogostokrat rutinsko, a iskreno. Verjamem, da je tudi to pripomoglo k boljšim odnosom med mano in dijaki ter dijakinjami, pa tudi k bolj zavzetemu učenju in delu. /…/ Predvsem pa smo rasli v prepričanju, da dijaki in dijakinje niso prazne posode, ki jih je treba napolniti z znanjem, temveč lučke, ki jih je potrebno prižgati in jim stalno dolivati olja.«

Peti dan

Nadja Ušaj Pregeljc v petem dnevu poudarja pomen sočutja in odgovornosti odraslih do otrok: »Za prihodnost mlajših rodov je pomembno tudi naše odzivanje in soočanje s trenutnimi težavami v družbi, jasno in javno odklanjanje nesprejemljivih vedenj in prizadevanje za Resnico, z občudovanjem in varovanjem stvarstva, z zavzemanjem za lepo in dobro.«

Šesti dan

Razmišljanje za šesti dan je zapisal Alojz Grahor, ki poudarja slabe učinke tekmovalnosti, ki po eni strani podarja le izobraževanje in učenje, po drugi strani pa razlike med učenci z več in manj možnostmi še poglablja. »Želimo si tako družbo in tako šolo, ki bo zmanjševala socialne razlike in vsakemu omogočala uresničevanje tistih darov, s katerimi je obdarjen, če se bo za to tudi sam potrudil.«

Sedmi dan

Zadnji dan Tedna vzgoje je svojo misel dodala s. Magda Burger, ki v njej poudarja velik pomen potrpežljivosti vzgojiteljev in učiteljev: »Postajamo družba hitrih odzivov in kratkega čakanja. Vendar je lahko čakanje tisto obdobje, ki v nas prebudi željo po srečanju, v srcu sproži nagib za kratek zdihljaj s prošnjo po blagoslovu za človeka ali dejanje, s katerim se bomo soočili takoj, ko se bodo vrata odprla.«

Pomen duhovne razsežnosti

Organizatorji vidijo Teden vzgoje kot dobro priložnost za molitveni začetek šolskega leta, saj verjamejo v moč molitve, v Božjo pomoč, s tem pa tudi v to, da se mnoge sanje mladostnikov tako lahko uresničijo.

Škof dr. Anton Jamnik, predsednik Komisije za šolstvo pri Slovenski škofovski konferenci, se je na novinarski konferenci ob predstavitvi Tedna vzgoje, ki je bila 29. avgusta, zahvalil Društvu katoliških pedagogov Slovenije, da vsako leto pripravi spodbudo ob začetku šolskega leta v obliki Tedna vzgoje in da slovenski prostor bogatijo tudi z revijo Vzgoja, ki prinaša mnoge bogate vsebine s strani vzgoje in izobraževanja. Izpostavil je željo, da bi se duhovna komponenta vnesla tudi v slovenski vzgojno izobraževalni prostor, vendar ne v obliki verouka, pač pa kvalitetnega programa religije in etike.