Cesta Krško–Brežice: uradna mnenja pozitivna, kmetje zahtevajo drugačno traso

Načrtovana državna cesta med Krškim in Brežicami bi po podatkih Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije posegla v več kot 52 hektarjev površin za pridelavo hrane in prizadela 41 kmetij. Kmetje in zbornica zahtevajo ponovno presojo trase ter opozarjajo na izgubo zemlje, razkosanje parcel in posege v rastlinjake ter trajne nasade. Predlog državnega prostorskega načrta pa je po navedbah Občine Brežice letos že pridobil pozitivna mnenja vseh varstvenih nosilcev urejanja prostora. 

Na težave so predstavniki zbornice in prizadeti kmetje opozorili na novinarski konferenci v ponedeljek. KGZS je pripombe na predlog državnega prostorskega načrta pristojnemu ministrstvu poslala že 30. septembra. V njih so predlagali ponovno strokovno preučitev možnih tras, pri kateri naj načrtovalci več pozornosti namenijo ohranjanju kakovostnih obdelovalnih površin, preprečevanju drobljenja parcel in pogojem za nadaljnje delo kmetij.

Traso spreminjali tudi zaradi pripomb javnosti

Po uradnem povzetku za javnost je državna cesta predvidena v dolžini približno 9,25 kilometra. Izboljšala naj bi povezavo med mestoma, razbremenila naselja ob sedanji regionalni cesti, obe mestni središči in obstoječi most čez Savo v Krškem. Med cilji je tudi ureditev cestnih povezav brez nivojskih prehodov železniške proge.  Umeščanje povezave traja že dve desetletji: pobuda za pripravo državnega prostorskega načrta je bila podana marca 2006. Po javni razgrnitvi osnutka leta 2013 in nasprotovanju delu trase na brežiškem območju so sledile preveritve spremenjenih rešitev. Leta 2020 so bile po revertive treh variant izdane dopolnjene občinske smernice.  V septembrskem gradivu za brežiški občinski svet je navedeno, da so bila letos pridobljena pozitivna mnenja vseh varstvenih nosilcev urejanja prostora, junija pa še mnenje o ustreznosti okoljskega poročila. 

Posledice bi presegale izgubo zemljišč

Na zbornici so opozorili, da bi cesta med drugim razdelila 14-hektarsko zemljišče, ki ga zdaj obdelujejo kot celoto. Poleg neposrednega odvzema zemlje bi posegla v že urejene nasade, rastlinjake in namakalne sisteme ter otežila obdelavo preostalih površin.  Govedorejec in konjerejec Jernej Vokalič je opozoril na razkosanje treh večjih parcel in izgubo prostora za obdelavo. Sadjar in zelenjadar Jure Bostele je poudrail dolgoletna vlaganja v povezovanje zemljišč, rastlinjake in namakalne sisteme, ki bi jih trasa prizadela. »Leta in leta smo se borili, da smo pridobili površine, jih povezali v celoto ter postavili rastlinjake in namakalne sisteme. Predlagana trasa pa bi vsa ta zemljišča presekala in razpolovila, kar bi za našo kmetijo pomenilo zelo velik udarec,« je poudaril Bostele.

Predlagajo potek po manj kakovostnih zemljiščih

KGZS podpira predlog krajanov Pesja za potek dlje od vasi po bolj degradiranih zemljiščih ter skupni predlog kmetov in zbornice za posege na manj kakovostna kmetijska zemljišča. Kmetje podpirajo izboljšanje prometnih povezav ob ohranjanju pogojev za kmetovanje. Predlog načrta in okoljsko poročilo sta bila javno objavljena od 28. avgusta do 30. septembra. 

Podoben spor tudi v Slovenj Gradcu

Na Domovini smo avgusta poročali tudi o načrtovani južni obvoznici Slovenj Gradca čez rodovitna zemljišča Šmarškega polja. Kmetijsko ministrstvo je tam vztrajalo pri pozitivnem mnenju k spremembam občinskega prostorskega načrta. Obenem je pojasnilo, da preverja predvsem ohranjanje skupnega obsega kmetijskih zemljišč v občini, prizadetim kmetom pa ne zagotavlja konkretnih nadomestnih zemljišč.