Tarča pod drobnogledom komisije programskega sveta, na jezo petkovih protestnikov, zadovoljnih z načinom obravnave Kanglerja

Blaž Čermelj
Foto: Tamino Petelinšek, STA
POSLUŠAJ ČLANEK
Predvidena obravnava sporne oddaje Tarča, v kateri se je voditeljica Erika Žnidaršič lotila pred zakonom čistega Franca Kanglerja, še vedno razburja javnost. Kangler je bil namreč v oddaji potisnjen v položaj, ko je moral, kljub temu, da je bil v kar 26 primerih oproščen ali pa so bile obtožbe umaknjene, na nacionalni televiziji znova dokazovati svojo nedolžnost.

Tega pa si javna RTV hiša po mnenju številnih ne bi smela privoščiti. Zato so bile na ustrezne organe RTV hiše podane pobude, da se na pristojnih komisijah in programskem svetu obravnava etično sporno početje ustvarjalcev oddaje Tarča.

A pobuda za razpravo je sprožila silovite proteste novinarskih organizacij z levonazorskih krogov. Pred stavbo RTV pa je pred današnjo sejo Komisije programskega sveta za informativne programe svoj shod organizirala tudi protestna ljudska skupščina.

Še pred sejo komisije za informativne programe je bilo tako vroče pred stavbo RTV. Najbolj izpostavljeni petkov protestnik Jaša Jenull je skupaj s kolegi pred RTV prinesel plakate z natisnjeno podobo voditeljice oddaje Tarča Erike Žnidaršič v obliki strelske tarče in napisom "Diktatura meri na Tarčo." S tovrstnimi plakati so polepili grmovje in pročelje pred vhodom v RTV hišo.

Sledila je novinarska konferenca, na kateri so predstavili svojo akcijo zbiranja podpisov v podporo ustvarjalcem oddaje Tarča. Ob tem je Jenull pojasnil, da jim je v 24 urah v njihovo podporo uspelo zbrati kar 6.000 podpisov.

Svoj podpis pa so podpisniki lahko tudi utemeljili.

Jenull: Upam, da računa policije tokrat ne bo


Po krajšem nagovoru, v katerem se je Jenull obregnil tudi ob dvatisočevrski račun s strani policije, ki je tudi tokrat varovala shod, je pričel z branjem komentarjev nekaterih podpisnikov.

Ti so izražali željo, da mora "oddaja Tarča z Eriko in vso organizacijsko ekipo še naprej ostati na sporedu in seznanjati slovensko družbo z razmerami, kot to počne do sedaj, in nikakor ne smejo biti podvrženi nikakršnemu političnemu pritisku."

Medtem ena od podpisnic pravi, da podpisuje peticijo zato, "ker imamo pravico izvedeti za lopovske rabote tako levih kot desnih."

Spet druga je ob tem zapisala, da peticijo podpisuje zato, ker meni, "da mora ostati svoboda pri odkrivanju informacij glede javnih oseb, ne glede na to, kateri stranki ali politični opciji pripadajo. Državljani pa se bomo sami odločili, kaj si o tem mislimo."

Kuverte za vodilne na RTV


Po prebranih komentarjih je Jenull kuverto z zbranimi podpisi izročil v roke predsedniku Programskega sveta Cirilu Baškoviču. Preostali kuverti pa sta bili naslovljeni še na Leona Oblaka, predsednika komisije za informativne programe, in Ilinko Todorovski, varuhinjo pravic gledalcev in poslušalcev.

Ob tem je predsednik PS Baškovič dejal, da: "Vaše sporočilo ni prvo, ki prihaja na programski svet, in bo tako kot vsa ostala preneseno svetnikom, ki ga bodo dobili pred razpravo 24. januarja. Danes je razprava komisije, ki odloča zase, in njene odločitve ne zavezujejo programskega sveta, mu pa bodo sporočene."

Na sklic seje Komisije programskega sveta za informativne programe so se v torek s protestom odzvali tudi Sindikat novinarjev TVS in aktiv novinarjev informativnega programa TVS, podporo pa jima je včeraj izrazil tudi Aktiv novinarjev Radia Slovenija. Sklic seje so razumeli kot poskus posega v novinarsko in uredniško avtonomijo ter politični pritisk na uredništvo Tarče.


Komisija ugotavlja napake, končna ocena bo sledila po drugem delu oddaje


Temu burnemu dogajanju pred stavbo je sledilo še zasedanje komisije. Seja je bila po besedah predsednika Komisije za informativne programe Leona Oblaka sklicana "zaradi množičnega in burnega odziva gledalcev nacionalne televizije" in ne "zaradi pritiska na ustvarjalce oddaje".

"Na sejo sta bila povabljena tudi urednik oddaje, gospod Boštjan Kogovšek, in voditeljica oddaje, gospa Erika Žnidaršič, ki pa se žal vabilu nista odzvala. Člani komisije smo oddajo presojali z vidika programskih, poklicnih in etičnih standardov, ugotovili določene napake, pomanjkljivosti in odstopanje od primerov dobre prakse ter po konstruktivni debati sprejeli sklep, s katerim smo vodstvo zadolžili, da po ogledu drugega dela oddaje, ki bo na sporedu 20. januarja, pripravi svoje videnje in mnenje o celotni oddaji Tarča z naslovom Dosje Kangler."

Voditeljica Žnidaršičeva je sicer v torek na Facebooku objavila spodnji sarkastični zapis:



Voditeljica oddaje Tarča ima tako po odzivu vpletenih še vedno proste roke, da na ustrezen način zaključi z obravnavo začete teme. Potem pa bo čas, da odgovorni preučijo, ali je bila obravnava gostov v skladu z novinarskimi standardi. A sumimo lahko, da tudi to ne bo vsem povšeči ...

Ta četrtek je sicer namesto Tarče na sporedu oddaja Premagajmo covid, ki je bila načrtovana še pred zapletom z obravnavo "Dosjeja Kangler."

KOMENTAR: Blaž Čermelj
Enaka merila za vse
Ena od najpomembnejših stvari, ki jih je treba razumeti v primeru sojenj, je tudi domneva nedolžnosti. Obtoženec je nedolžen vse do takrat, dokler se mu krivda ne dokaže. Če je oproščen, je oproščen, in ponovno mu javno soditi z odpiranjem končanih primerov zoper njega, če pri tem ni prišlo do procesnih kršitev oziroma niso na voljo neki novi dokazi, ki drastično spreminjajo pogled na situacijo, enostavno ni profesionalno in pošteno. Če že dvomijo v odločitve sodišč, bi se novinarji morali zavedati, da je za Kanglerjeve oprostilne sodbe odgovorno predvsem pravosodje. In če sodni postopek proti njemu ni bil pošten in pravičen, potem bi se zato moral za to zagovarjati nekdo drug. Mrcvarjenje nedolžne osebe v televizijski oddaji pri tem vsekakor nima mesta. Takšno je najbrž tudi stališče tistih, ki so zaradi Tarče sklicali komisijo za informativne programe. Že tolikokrat viden refleks avtorjev oddaje in kolektiva informativnega programa nacionalke, da je vsaka kritična presoja njihovega dela že politični pritisk na neodvisno in avtonomno novinarstvo, pa zveni že prav patetično. Tudi nad njihovo "avtonomijo in neodvisnostjo" pač ni samo modro nebo, saj so tudi oni, toliko bolj, ker jih plačujemo vsi, podvrženi strokovni presoji svojega dela. In za to niso edini pristojni FDV strokovnjaki, ki jim ob takšnih ekscesih praviloma držijo štango. Vrnitev petkovih protestnikov pred RTV - spomnimo, tam so že bili pred meseci, ko so javno sporočali, da je RTV Slovenija njihova in je ne dajo - v tem pogledu ni presenečenje. Oni namreč od svoje televizije (tako jo pač jemljejo) pričakujejo ravno to, kar jim daje Tarča - diskreditacijo in javno poniževanje svojih političnih in ideoloških nasprotnikov. Zato je jasno, da Tarče ne dajo, še posebej ne pred volitvami, ko za vsako ceno mora zmagati leva opcija.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Novo šikaniranje »depolitizirane petnajsterice« na RTV? Sindikat opozarja na nezakonita ravnanja uprave
  • 18. 01. 2024
Incident pred RTV: Rupar poziva Drnovška k odstopu, ta vztraja: "Še ena v vrsti perverznih stvari, ki si jih Rupar lahko zamisli." Kaj Rupar obljublja grafitarju?
  • 20. 02. 2024
»Depolitizirani« novinarji RTV napoteni na čakanje. Gerič: »Gre za stalinistično čistko brez pravne podlage.« Odstopil član uprave
  • 29. 12. 2023

Prihajajoči dogodki

Ogled koledarja