Tako so se Jankovićeva podjetja znebila dolgov in to so sedanji poslanci, ki so takšno zakonodajo izglasovali

Uredništvo

Vir foto: https://www.dz-rs.si
Parlamentarna komisija za nadzor javnih financ je na 10. izredni seji obravnavala zloglasni odpis dolgov družb, v lasti družine Jankovićevih. Electa Holding, Electa Inženiring in Electa Naložbe tako v treh postopkih skupno znebile za kar 29 milijonov evrov dolgov.

Poslance je v zvezi s tematiko zanimalo, zakaj zakonodaja omogoča takšne domnevne zlorabe osnovnega namena zakonodaje, kakšne spremembe so zaradi njih predvidene ter ali je bi zaradi tega morebiti oškodovan tudi državni proračun.

Razprava je pokazala, da v državnem zboru nedvomno obstaja znatna volja za to, da se to področje bolje uredi. Člani komisije so svoje sklepe, s katerimi pozivajo ministrstvo in vlado k pripravi zakonskih sprememb potrdili skoraj soglasno, le z glasom proti.

Bolj bode v oči dejstvo, da so se z izjemo FURS ter ministrstva za pravosodje odgovorni zavili v molk. Svojih predstavnikov na sejo namreč niso poslali ne KPK, urad za preprečevanje pranja denarja in NPU.

Davčni dolgovi podjetij družine Janković ostajajo


Predstavnica FURS je v razpravi zagotovila, da poenostavljena prisilna poravnava nikakor ne briše davčnih bremen podjetij. Vsa podjetja, ki so se z manevrom poenostavljene prisilne poravnave izognila stečaju, ostajajo na  seznamu davčnih dolžnikov.

Ostaja pa neodgovorjeno vprašanje, zakaj FURS kljub več kot štiriletnemu izogibanju plačila 179.000 EUR, zahteval stečaja obravnavanega podjetja. Za komisijo pa je sporno tudi neukrepanje glede dolgov do državnih podjetij, kot sta zavarovalnica Triglav in Petrol.

Seja je sicer bila najbolj burna pri vprašanju o tem, kako je lahko do takšnih odpisov sploh prišlo. Leta 2013 sta bili v kratkem času vlade Alenke Bratušek sprejeti dve noveli. Prva je uzakonila postopek poenostavljene prisilne poravnave, najprej s pogojem 50 % poplačila upnikov, zanjo so glasovali tako rekoč vsi poslanci DZ. Nato pa je bil ta predlog čez štiri mesece spremenjen tako, da se je člen o 50 % poplačila upnikov črtal. Dolžnik in upniki so se lahko dogovorili za poljuben odstotek odpisa. Za to novelo pa so glasovali poslanci iz vrst tedanje koalicije, torej Pozitivne Slovenije, Socialnih demokratov, Državljanske liste in DeSUS-a.

Sporna sprememba zakona je bila novembra 2013 obravnavana po nujnem postopku in izglasovana z 51 glasovi za in 2 proti  (glasovanje). 

Od poslancev, ki so takrat podprli sporno spremembo zakonodaje, ki je omogočila odpis dolgov Jankovićem, danes v državnem zboru sedijo: Brane Golubović (danes vodja poslancev LMŠ), Jani Möderndorfer (danes SMC) (oba takrat Pozitivna Slovenija), Matjaž Han (SD), Franc Jurša (DeSUS)

Edina poslanca, ki sta glasovala proti sprejemu, sta bila Jožef Jorvat in Matej Tonin (NSi).

Predsednica vlade je bila Alenka Bratušek.




Šibke varovalke


Zdajšnja ureditev po mnenju ministrstva za pravosodje sicer vsebuje kar nekaj varovalk. Upniki lahko, če menijo, da je bil institut zlorabljen, sprožijo spor v roku dveh let od končane poravnave. Sicer pa vsi udeleženci kazensko in materialno odgovarjajo za pojav morebitnih fiktivnih dolgov.

Za to imajo upniki podjetja podjetja še čas. V primeru stečaja podjetja bi si namreč lahko razdelili kar 8 milijonov evrov premoženja.

Rešitev za nasedla podjetja: manever s fiktivnim upnikom:

Da se podjetje skozi postopek poenostavljene prisilne poravnave reši dolgov, so se v slovenski praksi pojavljali primeri s fiktivnim upnikom. Ta je v ozadju prijateljsko povezan z dolžnikom in do podjetja izkaže fiktivno terjatev za posel ali storitev, ki se dejansko ni zgodila. A kot upnik dobiva pravico do glasovanja in če njegov odstotek glasovalnih pravic glede na višino dolga preseže seštevek preostalih upnikov, izglasuje poenostavljeno prisilno poravnavo in dogovorjen odstotek poplačila oz. odpusta dolgov.

V primeru Janković se špekulira, da naj bi tovrstno vlogo odigral Jankovićev prijatelj Jan Bec, ki je obenem še z diskontom odkupoval terjatve nekaterih drugih upnikov. Seveda pa je fiktivnost upnika izjemno težko dokazati in Bec je po zakonu nedolžen, postopek poenostavljene prisilne poravnave s 95 % odpisanim dolgom Jankovićevih družb pa zakonit.   


Poslance je zanimalo tudi, kako se lahko gospodarske družbe v lasti družine Janković sploh lahko uvrščajo med male oziroma mikro družbe. Zakon je bil namreč v prvi vrsti namenjen podjetjem z do desetimi zaposlenimi in letnim prometom do 500.000 EUR. Razlog tiči v tem, da obravnavano podjetje v zadnjih letih tako rekoč ni poslovalo, zato je dva pogoja od treh izpolnilo, čeprav je njegov dolg daleč od primerljivih primerov.

Po podatkih ministrstva za pravosodje je možnosti, da se to škodljivo početje ustavi, še vedno dovolj. Žal pa danes nismo mogli slišati, kako bodo ukrepali za to pristojni uradniki na NPU in KPK.

Ministrstvo za pravosodje je danes napovedalo sprejem zakonodaje, ki bo upnikom olajšala dokazovanje v primeru morebitnih zlorab. Predlagajo tudi spremembo, da se bo  inkriminirala povzročitev prisilne poravnave na goljufiv način obravnavala kot kaznivo dejanje, kot to velja v primerih stečaja.

Upnike je potrebno bolje zaščititi


Marko Zaman iz zbornice stečajnih upraviteljev je poslance in vlado tako pozval, naj čim prej rešijo problem, da je postopek poenostavljene prisilne poravnave preveč odvisen od dolžnika. Ta po pravilu namreč ne skrbi za pravice upnikov, kot bi stečajni upravitelj.

Poslance pa je opozoril tudi na dejstvo, da z zdajšnjo zakonodajo dajejo škarje in platno v roke tistim, ki so težavo povzročili. Prisilna poravnava je v primerjavi s stečajem namreč favorizirana, a pušča podjetja v lasti enakih upravljavcev, ki največkrat dokazano niso dobri. Nujno je, da dolžniki, ki imajo voljo za upravljanje podjetja, pridobijo večjo moč.





KOMENTAR: Uredništvo
Pravosodje, kje si?
Po 10. nujni seji komisije za nadzor javnih financ ostaja grenak priokus. Pa ne zato, ker bi poslanci storili karkoli narobe. Zdi se, da smo lahko prepričani, da je bila novela zakona, ki je omogočila izvedbo spornih prisilnih poravnav podjetij Electa Inženiring, Electa Naložbe in Electa Holding, pri dobršnem delu poslancev takrat sprejeta z najboljšimi nameni. Da mikro in mala podjetja s potencialom poslujejo naprej. A med njimi so bili tudi zagotovo taki, ki so potihoma reševali interese velikih rib, ki so se ujele v past gospodarske krize in jim je sprejeta zakonodaja omogočila, da se snamejo s kljuke. Dejstvo je, da obravnavana podjetja niso ustrezala ciljem, ki jih je leta 2013 želel zakonodajalec. To so danes klinično mrtva podjetja. Za državljane in upnike ni prav nobene koristi, če ta podjetja obstajajo. Ob doslednem spoštovanju obstoječe zakonodaje bi jih že davno morali spraviti v stečaj, v katerem bi upniki dobili vsaj polovico dolgov. Zato se zdi, da parlamentarna komisija danes ni imela pravih gostov. Tistih, ki bi to zlorabo lahko preprečili s tem, da bi jasno izvajali predpise o preprečevanju pranja denarja, korupcije in poslovnih goljufij. Teh pa na sejo ni bilo. Skrajni čas bi bil, da podajo odgovore, zakaj še niso ukrepali.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike