Tako bo vladni dogovor s sindikati javnega sektorja našel pot do vaših žepov

Blaž Čermelj
POSLUŠAJ ČLANEK
Pretekli teden je vlada parafirala plačni dogovor s tremi sindikati javnega sektorja, šolskim in dvema zdravstvenima, v torek se jim je pridružila še Počivavškova skupina.

Vladni dogovor s sindikati predvideva januarsko povečanje plač za en plačni razred, kar v praksi pomeni približno 4 % višjo plačo za vse javne uslužbence, z izjemo zdravnikov, funkcionarjev, direktorjev in ravnateljev. Novembra 2019 sledi še eno zvišanje plač za en razred za tiste nad 26. plačilnim razredom. Septembra 2020 sledi še eno zvišanje, najvišje izobraženi bodo imeli skupno za tri razrede višjo plačo. Dodatno se bodo povišali tudi nekateri dodatki (nočno, nedeljsko in praznično delo), plače razrednikom in nekaterim medicinskim sestram.

Vlada pravi, da je 300 milijonov evrov do leta 2020 zagotovljenih in da težav ne bo. Toda izkazuje se, da ni čisto tako. Čisto mogoče je, da bo dvig plač v javnem sektorju zelo neposredno udaril tudi po vašem žepu.

Pasti dogovora


Višina plač v javnem sektorju namreč pomeni tudi višino plače za številne uslužbence, ki niso plačani neposredno iz državnega poračuna. Povedano enostavneje: vlada se je pogajala tudi za višino plače v številnih javnih zavodih in v občinskih upravah. Toda teh plač sama neposredno ne financira. To pa mnogim direktorjem povzroča glavobol, saj lahko takšni dvigi močno zamajejo njihovo poslovanje.

Najprej občin. Te od države za svoje delovanje dobivajo povprečnino, naslednje leto bo ta znašala 573,50 EUR. Znesek je nekoliko višji kot prejšnje leto, toda pri večjih občinah bo vsaj tretjina tega povišanja, pri manjših pa najverjetneje celoten znesek, porabljen za zvišanje plač. Najprej v občinski upravi, preostanek pa v javnih zavodih kot so vrtci, domovi za starejše ... Povprečnina je sicer dovolj visoka, da je te zneske sposobna pokriti, toda v tem primeru zmanjka denarja že za nujne, kaj šele za redne investicije v posamezni občini. Zelo verjetno je, da se bo zadolževanje občin na ta račun povečevalo.

Težave bodo tudi v zdravstvu. Zdravstveni minister Samo Fakin pravi, da je v zdravstveni blagajni na voljo 100 milijonov evrov dodatnega denarja. Ta znesek bi utegnil zadostovati. Toda prvotno je bil predviden za krajšanje čakalnih dob. Je krajšanje teh še vedno prioriteta?
Podražili se bodo vrtci in bivanje v domovih za starejše. O podražitvah premij zdravstvenih zavarovanj govori tudi resorni minister.

V zavodih za zdravstveno in socialno oskrbo pravijo, da še vedno niso dobili ničesar na račun dviga plač tistim do 26. plačilnega razreda. Zato so proti državi tudi vložili tožbe. Te so trenutno v postopku obravnave. Po njihovih besedah je rezerv malo, kajti že sedaj gre 60 % prihodkov za plače, preostanek pa za energente in hrano.

Nekaj rezerv bi se lahko našlo v zdravstveni blagajni, poznavalci pravijo, da bi lahko nekaj sto milijonov evrov prihranili na medicinskih materialih, samo če bi njihove cene izenačili s povprečnimi cenami v EU. Od afere z žilnimi opornicami večjih premikov ni bilo.

Po žepu bo udarilo tudi vas


Če bo razplet pogajanj oziroma sodb neugoden, se bodo finančne posledice povišanja plač prevalile na uporabnike storitev. Podražili se bodo vrtci in bivanje v domovih za starejše. O podražitvah premij zdravstvenih zavarovanj govori tudi resorni minister.

Znesek povišanja plač v javnem sektorju je tako verjetno podcenjen vsaj za polovico, bolj kot 300 milijonov evrov je verjetno pravilna številka okrog 450 milijonov evrov. Kje se bo našel ves preostali denar, za zdaj ni znano. S tem so nekateri potisnjeni v zelo težaven položaj. Nekatera povišanja se namreč izvedejo že z novim letom. Vlada sicer miri, da bo denar zagotovila, a časa za to nima veliko. Pretekle izkušnje ne nakazujejo na dober razplet. V tem primeru bodo nekateri uporabniki to kmalu čutili tudi v svoji denarnici. Zamaknila pa se bo tudi marsikatera nujna investicija.

Sindikati so lahko zadovoljni


Vlada je z dogovorom s sindikati, ki bo skoraj zagotovo podpisan v prihodnjih dneh, javnim uslužbencem v veliki meri ustregla. Čeprav so številke povsem enake kot so bile ob padcu Cerarjeve vlade, so sindikati v luči tega, da gospodarski obeti za prihodnje niso več tako dobri, zadovoljni.

Zato ni pričakovati dodatnih zaostrovanj, kajti čisto mogoče je, da bi v prihodnosti iztržili manj. Zaplesti pa se utegne pri financiranju le tega. V Bruslju zagotovo ne bodo zadovoljni, če proračun ne bo ustrezal danim zavezam in morda lahko sledi tudi kakšen ostrejši opomin. V še bolj neugodnem položaju pa so občine in zavodi, ki nimajo tako širokega manevrskega prostora kot vlada, saj namenijo več kot polovico prejetih sredstev za plače.

V prihodnjih dneh zaradi dogovora najverjetneje sledi rebalans proračuna, ki bo moral zagotoviti dodatno financiranje izpogajanega. Bo vse stroške prevzela vlada, glede na to, da so prihodki v državni proračun zaradi boljše gospodarske klime višji?

Če ne bo, se bo to kmalu poznalo tudi na naših denarnicah preko višjih izdatkov za te storitve.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Ljudje (pre)živijo vse težje, država jih vse bolj stiska z dodatnimi davki, sama pa z denarjem dela »kot svinja z mehom«
  • 11. 10. 2023
Koalicija v ponovnem glasovanju soglasno potrdila dopolnilo opozicije. O delovanju sistema v Državnem zboru pa naj bi še vedno potekala forenzična preiskava
  • 24. 11. 2023
Spremembe zakona o verski svobodi neustavne in brez dialoga z verskimi skupnostmi
  • 08. 09. 2023