Svoboda po Golobovo: Prišli so po Siol. Bi se morali ustrašiti?

Rok Čakš
Fotomontaža: Domovina

Živimo v čudni vrsti svobode. V takšni, kjer človek na najmočnejši funkciji v državi napoveduje, da ne bodo dovolili, da se kandidat, ki jim ni povšeči, »zavihti v predsedniško palačo«.

Kako mu tega »ne bodo dovolili«, če ga bodo volivci izbrali za predsednika republike, ni povedal. Bodo okoli predsedniške palače napeljali žičnato ograjo, ki jo odstranjujejo z meje, za njo pa namestili vodni top, če se od oblasti nezaželeni izvoljenec ljudstva vendarle prebije skozi? Ali ga bodo raje preventivno odstranili s skrivno policijsko akcijo, da ne zbujajo pozornosti javnosti? Še kakšen prijem bi se našel iz bogate zakladnice ne tako davne zgodovine, ko smo tudi baje živeli v svobodi. V tisti vrsti svobode, kjer so izbrancem na državne funkcije dejansko dovolili šefi partije, ne pa ljudje na volitvah. Upajmo, da zastrašujočim premierjevim besedam navkljub vendarle ponovno ne živimo v takšni »svobodi«.

Kakšen bralec mi bo nedvomno očital, da s slikanjem distopične svobode po Golobovo pretiravam. Morda, res. A ravno polpretekla zgodovina nas uči, da pri slovenskih levičarjih glede tega nikoli ne moreš biti dovolj previden. Še posebej, če imaš premierja, ki se na »svobodo« sklicuje že v imenu stranke, hkrati pa neprestano trosi izjave, ki s svobodo, kot jo razumemo na Zahodu, nimajo kaj dosti skupnega.

Ne pozabimo, začel je zelo zgodaj, že ob stopu v politiko, ko je konkurenčno opcijo na vladi etiketiral za »fašistično«. Po vzponu na oblast retorike do političnih tekmecev ni kaj dosti spremenil. Včeraj je svaril pred fašisti, danes svari pred mračnimi silami, jutri bo svaril pred čim tretjim. Morda pred nazadnjaki, klerikalci in Jegliči, kot je »neprave« kadre na RTV Slovenija pred dnevi označila predsednica častnega razsodišča Društva novinarjev Slovenije.

Skratka, besednjak je raznovrsten, sporočilo drugače mislečim pa enako: ravno takšno, kot nam ga je v uspešnici Moj ata socialistični kulak podal Joža Malek: »Zdaj je svoboda, zdaj moramo biti tiho«. Če bomo preglasni, bo za nas poskrbel »koordinator za sovražni govor«, kot je novo funkcijo vrhovnega državnega cenzorja napovedal Robert Golob.

https://twitter.com/ZigaTurk/status/1585728634706595840

A ko bi ostalo le pri besedah! Za njimi stojijo konkretna dejanja. Da bo vrhovni cenzor imel čim manj dela, potekajo predhodni postopki proti medijem, ki potrebujejo tovrstno obliko discipliniranja. Tiste opozicijske preganja novoustanovljena parlamentarna komisija pod vodstvom »neodvisne novinarke« v vrstah Svobode, Mojce Šetinc Pašek. Zraven so, najbrž po nasvetu druge »neodvisne novinarke« v vrstah Svobode, Vesne Vuković, dodali še kakšnega, oblasti resnično nevarnega – denimo Požareport, ki je v mandatu padle Šarčeve vlade s svojimi razkritji zrušil kar nekaj ministrov. Če kaj, lahko ob pregonu Požarja vidimo, da se Golob uči iz Šarčevih izkušenj.

Demokrati na čelu države bi Siol pustili pri miru


Med čakanjem, da referendum mine in »ustrezno« uredijo razmere na RTV, so v skrbi za to, da bo medijsko poročanje v bodoče primernejše, postopki vrhovnega cenzorja pa nepotrebni, ekspresno zamenjali hierarhijo vodstvenih struktur, ki vodijo do uredniškega mesta paradržavnega medija Siol.net. V začetku septembra so zamenjali nadzorni svet Telekoma, v začetku oktobra postavili svojega predsednika uprave, enaindvajsetega tega meseca je odletel direktor hčerinske družbe TS Media Rajko Gerič, s koncem oktobra pa še odgovorni urednik Siola Peter Jančič, ki ga zamenjuje preverjeni kader leve provenience.

Res je, Jančič je prevzel vodenje Siola v času Janševe vlade. A Siol.net je bil od osrednjih novičarskih portalov praktično edini z nekoliko drugačnim nazorskim izhodiščem od levičarskega in je bil zato večja popestritev sicer monolitne scene, kjer med poročanjem 24ur.com, MMC-ja, Žurnala, N1info in podobnih, ni neke raznolikosti. Vsakega od naštetih lahko pogrešimo brez škode za pravico do obveščenosti, ker so ob njem na sceni vsaj še trije praktično enaki. Siolu, kot smo ga poznali zadnji dve leti, pa je podobna kvečjemu Domovina.je, ki, naraščajoči popularnosti in dosegu navkljub, vendarle ni tipični news portal, predvsem pa deluje z bistveno manj sredstvi in v obsegu, neprimerljivem z navedenimi medijskimi korporacijami.

Kdo bo dejal, da je Jančičeva odstranitev in neizbežna sprememba politike Siola priložnost za Domovino, da postane referenčen medij za bralstvo, nezadovoljno s posledicami vladnega prevzema Siola. To po svoje drži, a naš širši pomislek je, da se medijska svoboda kljub vsemu krči in to ravno med tistimi redkimi mediji, ki ohranjajo potrebno kritično distanco do leve oblasti.
Če bi oblastniki v resnici razmišljali demokratično, bi vodstvo Siola pustili na miru, ne pa da ga obglavljajo zgolj zato, ker jih nervira njegova kritičnost.

Še bolj pa je zaskrbljujoče, da početje Golobovih sledi nedemokratični intonaciji premierjevih besed. Če bi oblastniki v resnici razmišljali demokratično, bi vodstvo Siola pustili na miru, ne pa da ga obglavljajo zgolj zato, ker jih nervira njegova kritičnost. Podobno velja za RTV Slovenija in še posebej za medije, ki jih preganjajo s parlamentarno komisijo.

Vse to pa kaže na sistematično čistko kritičnih glasov v medijski krajini. Ne bomo presenečeni, če bo naslednja tarča Domovina. Če do tega pride, se ne bomo kar tako predali. Verjamemo, da boste bralci našo držo tudi v prihodnje znali ceniti, četudi se kdaj s čim ne strinjate, kar napišemo. A to, da še vedno lahko povemo kaj kritičnega do oblasti (ali opozicije), v današnjih okoliščinah morda ni več tako samoumevno, kot bi se v svobodi pričakovalo.

https://twitter.com/MarkoJuvancic/status/1585241072921346051
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

bojan požar
Požar razkriva, kako so ga cenzurirali na Planet TV
  • 02. 10. 2024
Bojan Požar
Bojan Požar: »Čeferin lahko doseže cenzuro v skoraj vsakem mediju v Sloveniji«
  • 04. 11. 2024
Mediji
Pod krinko razvoja brezsramno uvajanje cenzure medijev
  • 04. 02. 2025