Svetovni gospodarski forum v Davosu na temo vedno bolj razdrobljenega sveta: nacionalni interesi v preseku globalizacije

Svetovni gospodarski forum (WEF) se je vrnil v Davos na svoje prvo zimsko zasedanje po treh letih z velikimi pričakovanji. Na tem elitnem letnem dogodku je bilo pričakovano rekordno število vladnih uradnikov in poslovnih voditeljev, tokrat na temo sodelovanja v razdrobljenem svetu.


Vendar je nad zasneženim švicarskim smučarskim središčem visela senca bližajoče se recesije, saj sta dve raziskavi opozorili na težave, ki čakajo podjetja in vlade v letu 2023.


Svetovni gospodarski forum je že 52 let sinonim za njegovega ustanovitelja in izvršnega predsednika Klausa Schwaba, čigar skromno obnašanje je v nasprotju z veliko ambicioznostjo in neizmerno energijo, ki jo mnogi, ki ga poznajo, opisujejo tudi pri njegovih 80 letih.

Schwab je leta 1971 z začetnim kapitalom 6.000 dolarjev WEF povečal v 390 milijonov dolarjev na leto in nekoč zaspano organizacijo spremenil v globalno miselno vozlišče. Danes letno srečanje WEF privabi več milijarderjev in direktorjev kot kateri koli drug dogodek na svetu in več političnih voditeljev kot katero koli srečanje zunaj Generalne skupščine Združenih narodov.

Na 53. forumu z naslovom Sodelovanje v razdrobljenem svetu sicer ne bo voditeljev treh najmočnejših svetovnih vojaških in gospodarskih sil – ZDA, Kitajske in Rusije. Med sodelujočimi pa so predvideni še nemški kancler Olaf Scholz, južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa in njegov južnokorejski kolega Yoon Suk Yeol, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in vodilni predstavniki Združenih narodov, Mednarodnega denarnega sklada, Svetovne trgovinske organizacije in Nata.

Drugačno desetletje od pričakovanega

Pred desetletjem so se v švicarskih Alpah zbrali predstavniki politične moči in velike korporacije pod spodbudno temo: Svet po težavah svetovne finančne krize je bil takrat viden kot v "postkrizni" fazi. Elita, ki se je zbrala v Davosu, se je strinjala, da je potrebno uvesti nadaljnje reforme v službi gospodarske trajnosti in konkurenčnosti, večnih gesel WEF, ki se navezujejo na liberalno dogmo, ki je že dolgo podlaga za njegovo delovanje.

Po desetih letih se zdi, da je optimizma manj. Namesto o "obdobju po krizi" se pogosteje govori o "stalni krizi", o svetu, ki se maje pod neskončno serijo nesrečnih dogodkov – vojne, podnebne katastrofe, kaos v cenah energije, inflacije, epidemije lakote in bolezni, politične nestabilnosti in vse večje gospodarske neenakosti.

Na dnevnem redu je predvsem zaskrbljenost zaradi morebitne svetovne recesije. Poleg tega so tu še neprijetni izzivi podnebnih sprememb ter trajajoča vojna v Ukrajini in njene posledice, vključno z motnjami v svetovni trgovini z žitom, ki so prispevale k začetku lakote v podsaharski Afriki.

https://twitter.com/zahidi/status/1613190169993138178

Golob ne, Fajonova da

Vabilo je prejel tudi slovenski premier Robert Golob, ki pa se foruma ne bo udeležil. "Predsednik vlade dr. Robert Golob se je mednarodnim dejavnostim odpovedal zato, ker se želi osredotočiti na zdravstveno reformo in druga strukturna vprašanja," se je glasil odgovor njegovih predstavnikov za medije. Svoje udejstvovanje pa je zunanja ministrica Tanja Fajon opisala z naslednjimi besedami: "Na 53. Svetovni gospodarski forum odhajam z jasno vizijo: Slovenijo želim predstaviti kot moderno, socialno in zeleno državo, ki prevzema del odgovornosti za reševanje najbolj perečih izzivov našega časa."

Glavni slovenski izziv v Davosu pa gotovo lobiranje okoli mesta nestalne članice v Varnostnem svetu Združenih narodov, ki naj bi bila v polnem teku. Čeprav je okrog teh prizadevanj vedno več neznank in negotovosti.

https://twitter.com/MZZRS/status/1615388556695945217

Na WEF pa sodeluje tudi nekdanji minister za digitalizacijo Mark Boris Andrijanič, ki je del skupine mladih globalnih voditeljev za lansko leto. Najbolj zagnani raziskovalci, inovativni podjetniki, aktivisti in obetavni politični voditelji na svetu, stari med 30 in 40 let, so del omenjene skupine.

Ponovna globalizacija?

Na uvodnem panelu, na katerem sta sodelovala gospodarska zgodovinarja Adam Tooze in Niall Ferguson, je potekala razprava o "de- ali reglobalizaciji". Slednji koncept odraža nove trenutne trende, saj vlade in multinacionalna podjetja spreminjajo konfiguracijo dobavnih verig stran od konfliktnih žarišč in sovražnih držav.

"Rekel bi, da smo v trenutku ponovne globalizacije," je povedal Tengku Zafrul Aziz, malezijski minister za trgovino in industrijo. Dejal je, da lahko Maleziji kratkoročno koristijo podjetja in družbe, ki se s Kitajske preusmerjajo na trge v jugovzhodni Aziji, vendar je širša slika bolj zaskrbljujoča. "Ljudje postajajo vse bolj izolirani," je dejal. "Dolgoročno nas skrbi, da se bodo povečali stroški trgovine."

Izvršna direktorica Mednarodnega denarnega sklada Kristalina Georgieva je pozvala poslovne in politične voditelje, naj se zbudijo in ohranijo svetovno trgovino, čeprav si prizadevajo zaščititi svoje vire oskrbe pred motnjami.

Georgieva pravi, da sta pandemija in ruska vojna v Ukrajini pokazali, da je potrebno nekaj rezerve, ko gre za to, kje podjetja pridobivajo dele in surovine. Vendar je pametno, da "to ohranimo na ravni, na kateri bomo povečali odpornost svetovnega gospodarstva, ne pa da bomo svet potegnili v kraj, kjer bomo vsi revnejši in manj varni".

Reorganizacija dobavnih verig na način, ki ne bi omejeval trgovine, bi zmanjšala svetovno rast za samo 0,2 % svetovne proizvodnje. Če pa se trgovina sesuje, bi se to sčasoma lahko povzpelo na 7 % svetovnega gospodarstva – toliko, kolikor znaša gospodarstvo Japonske in Nemčije skupaj.

https://twitter.com/EU_Commission/status/1615307493810241537

Ukrajina

Nekdanji ameriški državni sekretar Henry Kissinger se je zavzel za pristop Ukrajine k Organizaciji Severnoatlantske pogodbe. "Pred to vojno sem nasprotoval članstvu Ukrajine v Natu, ker sem se bal, da bi se s tem začel natanko takšen proces, kot ga vidimo zdaj," je dejal na zasedanju. "Zamisel o nevtralni Ukrajini v teh razmerah ni več smiselna. Menim, da bi bilo ukrajinsko članstvo v Natu ustrezen rezultat."

Prva dama Ukrajine Olena Zelenska je ob bližajoči se obletnici vojne dejala, da starši v Ukrajini v solzah opazujejo, kako zdravniki poskušajo rešiti njihove otroke, da se kmetje bojijo vrniti na polja, polna min, in da "ne smemo dovoliti novega Černobila", pri čemer je imela v mislih jedrsko nesrečo iz leta 1986, ko so ruske rakete več mesecev obstreljevale ukrajinsko energetsko infrastrukturo. "Vsem vam je skupno to, da ste resnično vplivni," je Zelenska dejala udeležencem. "Vendar pa vas nekaj ločuje, in sicer to, da vsi tega vpliva ne uporabljate ali pa ga včasih uporabljate na način, ki vas še bolj ločuje," je opozorila zbrane.

Ukrajina in Rusija sta bili ključni dobaviteljici pšenice, ječmena in druge hrane za Afriko, Bližnji vzhod in Azijo, kjer so mnogi že tako ali tako lačni. Vodja Svetovnega programa Združenih narodov za hrano pravi, da je zaradi konfliktov, podnebnih sprememb in COVID-19 na robu lakote 350 milijonov ljudi po vsem svetu, medtem ko jih je bilo ob njegovem prevzemu položaja leta 2017 približno 80 milijonov.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pozvala direktorje in voditelje v Davosu, naj še naprej pomagajo Ukrajini. "To je odlična priložnost za naložbe in reforme, ki bodo Ukrajini utrle pot v Evropsko unijo," je dejala. "Potrebujemo pomoč vseh. Ukrajina si zasluži čim več podpore."

Finska predsednica vlade Sanna Marin pravi, da bi Rusija z zmago v vojni v Ukrajini dokazala, da napad na drugo državo vodi k pridobivanju zemlje ali naravnih virov. Pravi, da bi morale Evropa in druge zahodne demokracije Putinu sporočiti, da "bomo podpirali, dokler bo potrebno – pet let, deset let, 15 let, kolikor bo potrebno – podpirali bomo Ukrajino in to se ne bo ustavilo".

Realnost spletanja povezav

Velik del foruma nima veliko opraviti s politiki ali napovedovanjem usode s strani strokovnjakov. Potekalo bo na desetine razprav in dogodkov, na katerih bodo izpostavljeni najrazličnejši primeri inovacij in sodelovanja v zasebnem sektorju, od zanesljive preskrbe s hrano do izobraževanja mladih in gozdarstva (WEF se je zavezal, da bo obnovil in posadil trilijon dreves po vsem svetu).

Organizatorji WEF v tehnokratskem žargonu govorijo o tem, kako udeleženci foruma omogočajo "sistemske pozitivne spremembe" in spodbujajo svet k srečnejši in bolj trajnostni prihodnosti.