Svetovni gospodarski forum v Davosu na temo vedno bolj razdrobljenega sveta: nacionalni interesi v preseku globalizacije
POSLUŠAJ ČLANEK
Svetovni gospodarski forum (WEF) se je vrnil v Davos na svoje prvo zimsko zasedanje po treh letih z velikimi pričakovanji. Na tem elitnem letnem dogodku je bilo pričakovano rekordno število vladnih uradnikov in poslovnih voditeljev, tokrat na temo sodelovanja v razdrobljenem svetu.
Vendar je nad zasneženim švicarskim smučarskim središčem visela senca bližajoče se recesije, saj sta dve raziskavi opozorili na težave, ki čakajo podjetja in vlade v letu 2023.
Svetovni gospodarski forum je že 52 let sinonim za njegovega ustanovitelja in izvršnega predsednika Klausa Schwaba, čigar skromno obnašanje je v nasprotju z veliko ambicioznostjo in neizmerno energijo, ki jo mnogi, ki ga poznajo, opisujejo tudi pri njegovih 80 letih.
Schwab je leta 1971 z začetnim kapitalom 6.000 dolarjev WEF povečal v 390 milijonov dolarjev na leto in nekoč zaspano organizacijo spremenil v globalno miselno vozlišče. Danes letno srečanje WEF privabi več milijarderjev in direktorjev kot kateri koli drug dogodek na svetu in več političnih voditeljev kot katero koli srečanje zunaj Generalne skupščine Združenih narodov.
Na 53. forumu z naslovom Sodelovanje v razdrobljenem svetu sicer ne bo voditeljev treh najmočnejših svetovnih vojaških in gospodarskih sil – ZDA, Kitajske in Rusije. Med sodelujočimi pa so predvideni še nemški kancler Olaf Scholz, južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa in njegov južnokorejski kolega Yoon Suk Yeol, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in vodilni predstavniki Združenih narodov, Mednarodnega denarnega sklada, Svetovne trgovinske organizacije in Nata.
Pred desetletjem so se v švicarskih Alpah zbrali predstavniki politične moči in velike korporacije pod spodbudno temo: Svet po težavah svetovne finančne krize je bil takrat viden kot v "postkrizni" fazi. Elita, ki se je zbrala v Davosu, se je strinjala, da je potrebno uvesti nadaljnje reforme v službi gospodarske trajnosti in konkurenčnosti, večnih gesel WEF, ki se navezujejo na liberalno dogmo, ki je že dolgo podlaga za njegovo delovanje.
Po desetih letih se zdi, da je optimizma manj. Namesto o "obdobju po krizi" se pogosteje govori o "stalni krizi", o svetu, ki se maje pod neskončno serijo nesrečnih dogodkov – vojne, podnebne katastrofe, kaos v cenah energije, inflacije, epidemije lakote in bolezni, politične nestabilnosti in vse večje gospodarske neenakosti.
Na dnevnem redu je predvsem zaskrbljenost zaradi morebitne svetovne recesije. Poleg tega so tu še neprijetni izzivi podnebnih sprememb ter trajajoča vojna v Ukrajini in njene posledice, vključno z motnjami v svetovni trgovini z žitom, ki so prispevale k začetku lakote v podsaharski Afriki.
https://twitter.com/zahidi/status/1613190169993138178
Vabilo je prejel tudi slovenski premier Robert Golob, ki pa se foruma ne bo udeležil. "Predsednik vlade dr. Robert Golob se je mednarodnim dejavnostim odpovedal zato, ker se želi osredotočiti na zdravstveno reformo in druga strukturna vprašanja," se je glasil odgovor njegovih predstavnikov za medije. Svoje udejstvovanje pa je zunanja ministrica Tanja Fajon opisala z naslednjimi besedami: "Na 53. Svetovni gospodarski forum odhajam z jasno vizijo: Slovenijo želim predstaviti kot moderno, socialno in zeleno državo, ki prevzema del odgovornosti za reševanje najbolj perečih izzivov našega časa."
Glavni slovenski izziv v Davosu pa gotovo lobiranje okoli mesta nestalne članice v Varnostnem svetu Združenih narodov, ki naj bi bila v polnem teku. Čeprav je okrog teh prizadevanj vedno več neznank in negotovosti.
https://twitter.com/MZZRS/status/1615388556695945217
Na WEF pa sodeluje tudi nekdanji minister za digitalizacijo Mark Boris Andrijanič, ki je del skupine mladih globalnih voditeljev za lansko leto. Najbolj zagnani raziskovalci, inovativni podjetniki, aktivisti in obetavni politični voditelji na svetu, stari med 30 in 40 let, so del omenjene skupine.
Na uvodnem panelu, na katerem sta sodelovala gospodarska zgodovinarja Adam Tooze in Niall Ferguson, je potekala razprava o "de- ali reglobalizaciji". Slednji koncept odraža nove trenutne trende, saj vlade in multinacionalna podjetja spreminjajo konfiguracijo dobavnih verig stran od konfliktnih žarišč in sovražnih držav.
"Rekel bi, da smo v trenutku ponovne globalizacije," je povedal Tengku Zafrul Aziz, malezijski minister za trgovino in industrijo. Dejal je, da lahko Maleziji kratkoročno koristijo podjetja in družbe, ki se s Kitajske preusmerjajo na trge v jugovzhodni Aziji, vendar je širša slika bolj zaskrbljujoča. "Ljudje postajajo vse bolj izolirani," je dejal. "Dolgoročno nas skrbi, da se bodo povečali stroški trgovine."
Izvršna direktorica Mednarodnega denarnega sklada Kristalina Georgieva je pozvala poslovne in politične voditelje, naj se zbudijo in ohranijo svetovno trgovino, čeprav si prizadevajo zaščititi svoje vire oskrbe pred motnjami.
Georgieva pravi, da sta pandemija in ruska vojna v Ukrajini pokazali, da je potrebno nekaj rezerve, ko gre za to, kje podjetja pridobivajo dele in surovine. Vendar je pametno, da "to ohranimo na ravni, na kateri bomo povečali odpornost svetovnega gospodarstva, ne pa da bomo svet potegnili v kraj, kjer bomo vsi revnejši in manj varni".
Reorganizacija dobavnih verig na način, ki ne bi omejeval trgovine, bi zmanjšala svetovno rast za samo 0,2 % svetovne proizvodnje. Če pa se trgovina sesuje, bi se to sčasoma lahko povzpelo na 7 % svetovnega gospodarstva – toliko, kolikor znaša gospodarstvo Japonske in Nemčije skupaj.
https://twitter.com/EU_Commission/status/1615307493810241537
Nekdanji ameriški državni sekretar Henry Kissinger se je zavzel za pristop Ukrajine k Organizaciji Severnoatlantske pogodbe. "Pred to vojno sem nasprotoval članstvu Ukrajine v Natu, ker sem se bal, da bi se s tem začel natanko takšen proces, kot ga vidimo zdaj," je dejal na zasedanju. "Zamisel o nevtralni Ukrajini v teh razmerah ni več smiselna. Menim, da bi bilo ukrajinsko članstvo v Natu ustrezen rezultat."
Prva dama Ukrajine Olena Zelenska je ob bližajoči se obletnici vojne dejala, da starši v Ukrajini v solzah opazujejo, kako zdravniki poskušajo rešiti njihove otroke, da se kmetje bojijo vrniti na polja, polna min, in da "ne smemo dovoliti novega Černobila", pri čemer je imela v mislih jedrsko nesrečo iz leta 1986, ko so ruske rakete več mesecev obstreljevale ukrajinsko energetsko infrastrukturo. "Vsem vam je skupno to, da ste resnično vplivni," je Zelenska dejala udeležencem. "Vendar pa vas nekaj ločuje, in sicer to, da vsi tega vpliva ne uporabljate ali pa ga včasih uporabljate na način, ki vas še bolj ločuje," je opozorila zbrane.
Ukrajina in Rusija sta bili ključni dobaviteljici pšenice, ječmena in druge hrane za Afriko, Bližnji vzhod in Azijo, kjer so mnogi že tako ali tako lačni. Vodja Svetovnega programa Združenih narodov za hrano pravi, da je zaradi konfliktov, podnebnih sprememb in COVID-19 na robu lakote 350 milijonov ljudi po vsem svetu, medtem ko jih je bilo ob njegovem prevzemu položaja leta 2017 približno 80 milijonov.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pozvala direktorje in voditelje v Davosu, naj še naprej pomagajo Ukrajini. "To je odlična priložnost za naložbe in reforme, ki bodo Ukrajini utrle pot v Evropsko unijo," je dejala. "Potrebujemo pomoč vseh. Ukrajina si zasluži čim več podpore."
Finska predsednica vlade Sanna Marin pravi, da bi Rusija z zmago v vojni v Ukrajini dokazala, da napad na drugo državo vodi k pridobivanju zemlje ali naravnih virov. Pravi, da bi morale Evropa in druge zahodne demokracije Putinu sporočiti, da "bomo podpirali, dokler bo potrebno – pet let, deset let, 15 let, kolikor bo potrebno – podpirali bomo Ukrajino in to se ne bo ustavilo".
Velik del foruma nima veliko opraviti s politiki ali napovedovanjem usode s strani strokovnjakov. Potekalo bo na desetine razprav in dogodkov, na katerih bodo izpostavljeni najrazličnejši primeri inovacij in sodelovanja v zasebnem sektorju, od zanesljive preskrbe s hrano do izobraževanja mladih in gozdarstva (WEF se je zavezal, da bo obnovil in posadil trilijon dreves po vsem svetu).
Organizatorji WEF v tehnokratskem žargonu govorijo o tem, kako udeleženci foruma omogočajo "sistemske pozitivne spremembe" in spodbujajo svet k srečnejši in bolj trajnostni prihodnosti.
Vendar je nad zasneženim švicarskim smučarskim središčem visela senca bližajoče se recesije, saj sta dve raziskavi opozorili na težave, ki čakajo podjetja in vlade v letu 2023.
Svetovni gospodarski forum je že 52 let sinonim za njegovega ustanovitelja in izvršnega predsednika Klausa Schwaba, čigar skromno obnašanje je v nasprotju z veliko ambicioznostjo in neizmerno energijo, ki jo mnogi, ki ga poznajo, opisujejo tudi pri njegovih 80 letih.
Schwab je leta 1971 z začetnim kapitalom 6.000 dolarjev WEF povečal v 390 milijonov dolarjev na leto in nekoč zaspano organizacijo spremenil v globalno miselno vozlišče. Danes letno srečanje WEF privabi več milijarderjev in direktorjev kot kateri koli drug dogodek na svetu in več političnih voditeljev kot katero koli srečanje zunaj Generalne skupščine Združenih narodov.
Na 53. forumu z naslovom Sodelovanje v razdrobljenem svetu sicer ne bo voditeljev treh najmočnejših svetovnih vojaških in gospodarskih sil – ZDA, Kitajske in Rusije. Med sodelujočimi pa so predvideni še nemški kancler Olaf Scholz, južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa in njegov južnokorejski kolega Yoon Suk Yeol, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in vodilni predstavniki Združenih narodov, Mednarodnega denarnega sklada, Svetovne trgovinske organizacije in Nata.
Drugačno desetletje od pričakovanega
Pred desetletjem so se v švicarskih Alpah zbrali predstavniki politične moči in velike korporacije pod spodbudno temo: Svet po težavah svetovne finančne krize je bil takrat viden kot v "postkrizni" fazi. Elita, ki se je zbrala v Davosu, se je strinjala, da je potrebno uvesti nadaljnje reforme v službi gospodarske trajnosti in konkurenčnosti, večnih gesel WEF, ki se navezujejo na liberalno dogmo, ki je že dolgo podlaga za njegovo delovanje.
Po desetih letih se zdi, da je optimizma manj. Namesto o "obdobju po krizi" se pogosteje govori o "stalni krizi", o svetu, ki se maje pod neskončno serijo nesrečnih dogodkov – vojne, podnebne katastrofe, kaos v cenah energije, inflacije, epidemije lakote in bolezni, politične nestabilnosti in vse večje gospodarske neenakosti.
Na dnevnem redu je predvsem zaskrbljenost zaradi morebitne svetovne recesije. Poleg tega so tu še neprijetni izzivi podnebnih sprememb ter trajajoča vojna v Ukrajini in njene posledice, vključno z motnjami v svetovni trgovini z žitom, ki so prispevale k začetku lakote v podsaharski Afriki.
https://twitter.com/zahidi/status/1613190169993138178
Golob ne, Fajonova da
Vabilo je prejel tudi slovenski premier Robert Golob, ki pa se foruma ne bo udeležil. "Predsednik vlade dr. Robert Golob se je mednarodnim dejavnostim odpovedal zato, ker se želi osredotočiti na zdravstveno reformo in druga strukturna vprašanja," se je glasil odgovor njegovih predstavnikov za medije. Svoje udejstvovanje pa je zunanja ministrica Tanja Fajon opisala z naslednjimi besedami: "Na 53. Svetovni gospodarski forum odhajam z jasno vizijo: Slovenijo želim predstaviti kot moderno, socialno in zeleno državo, ki prevzema del odgovornosti za reševanje najbolj perečih izzivov našega časa."
Glavni slovenski izziv v Davosu pa gotovo lobiranje okoli mesta nestalne članice v Varnostnem svetu Združenih narodov, ki naj bi bila v polnem teku. Čeprav je okrog teh prizadevanj vedno več neznank in negotovosti.
https://twitter.com/MZZRS/status/1615388556695945217
Na WEF pa sodeluje tudi nekdanji minister za digitalizacijo Mark Boris Andrijanič, ki je del skupine mladih globalnih voditeljev za lansko leto. Najbolj zagnani raziskovalci, inovativni podjetniki, aktivisti in obetavni politični voditelji na svetu, stari med 30 in 40 let, so del omenjene skupine.
Ponovna globalizacija?
Na uvodnem panelu, na katerem sta sodelovala gospodarska zgodovinarja Adam Tooze in Niall Ferguson, je potekala razprava o "de- ali reglobalizaciji". Slednji koncept odraža nove trenutne trende, saj vlade in multinacionalna podjetja spreminjajo konfiguracijo dobavnih verig stran od konfliktnih žarišč in sovražnih držav.
"Rekel bi, da smo v trenutku ponovne globalizacije," je povedal Tengku Zafrul Aziz, malezijski minister za trgovino in industrijo. Dejal je, da lahko Maleziji kratkoročno koristijo podjetja in družbe, ki se s Kitajske preusmerjajo na trge v jugovzhodni Aziji, vendar je širša slika bolj zaskrbljujoča. "Ljudje postajajo vse bolj izolirani," je dejal. "Dolgoročno nas skrbi, da se bodo povečali stroški trgovine."
Izvršna direktorica Mednarodnega denarnega sklada Kristalina Georgieva je pozvala poslovne in politične voditelje, naj se zbudijo in ohranijo svetovno trgovino, čeprav si prizadevajo zaščititi svoje vire oskrbe pred motnjami.
Georgieva pravi, da sta pandemija in ruska vojna v Ukrajini pokazali, da je potrebno nekaj rezerve, ko gre za to, kje podjetja pridobivajo dele in surovine. Vendar je pametno, da "to ohranimo na ravni, na kateri bomo povečali odpornost svetovnega gospodarstva, ne pa da bomo svet potegnili v kraj, kjer bomo vsi revnejši in manj varni".
Reorganizacija dobavnih verig na način, ki ne bi omejeval trgovine, bi zmanjšala svetovno rast za samo 0,2 % svetovne proizvodnje. Če pa se trgovina sesuje, bi se to sčasoma lahko povzpelo na 7 % svetovnega gospodarstva – toliko, kolikor znaša gospodarstvo Japonske in Nemčije skupaj.
https://twitter.com/EU_Commission/status/1615307493810241537
Ukrajina
Nekdanji ameriški državni sekretar Henry Kissinger se je zavzel za pristop Ukrajine k Organizaciji Severnoatlantske pogodbe. "Pred to vojno sem nasprotoval članstvu Ukrajine v Natu, ker sem se bal, da bi se s tem začel natanko takšen proces, kot ga vidimo zdaj," je dejal na zasedanju. "Zamisel o nevtralni Ukrajini v teh razmerah ni več smiselna. Menim, da bi bilo ukrajinsko članstvo v Natu ustrezen rezultat."
Prva dama Ukrajine Olena Zelenska je ob bližajoči se obletnici vojne dejala, da starši v Ukrajini v solzah opazujejo, kako zdravniki poskušajo rešiti njihove otroke, da se kmetje bojijo vrniti na polja, polna min, in da "ne smemo dovoliti novega Černobila", pri čemer je imela v mislih jedrsko nesrečo iz leta 1986, ko so ruske rakete več mesecev obstreljevale ukrajinsko energetsko infrastrukturo. "Vsem vam je skupno to, da ste resnično vplivni," je Zelenska dejala udeležencem. "Vendar pa vas nekaj ločuje, in sicer to, da vsi tega vpliva ne uporabljate ali pa ga včasih uporabljate na način, ki vas še bolj ločuje," je opozorila zbrane.
Ukrajina in Rusija sta bili ključni dobaviteljici pšenice, ječmena in druge hrane za Afriko, Bližnji vzhod in Azijo, kjer so mnogi že tako ali tako lačni. Vodja Svetovnega programa Združenih narodov za hrano pravi, da je zaradi konfliktov, podnebnih sprememb in COVID-19 na robu lakote 350 milijonov ljudi po vsem svetu, medtem ko jih je bilo ob njegovem prevzemu položaja leta 2017 približno 80 milijonov.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pozvala direktorje in voditelje v Davosu, naj še naprej pomagajo Ukrajini. "To je odlična priložnost za naložbe in reforme, ki bodo Ukrajini utrle pot v Evropsko unijo," je dejala. "Potrebujemo pomoč vseh. Ukrajina si zasluži čim več podpore."
Finska predsednica vlade Sanna Marin pravi, da bi Rusija z zmago v vojni v Ukrajini dokazala, da napad na drugo državo vodi k pridobivanju zemlje ali naravnih virov. Pravi, da bi morale Evropa in druge zahodne demokracije Putinu sporočiti, da "bomo podpirali, dokler bo potrebno – pet let, deset let, 15 let, kolikor bo potrebno – podpirali bomo Ukrajino in to se ne bo ustavilo".
Realnost spletanja povezav
Velik del foruma nima veliko opraviti s politiki ali napovedovanjem usode s strani strokovnjakov. Potekalo bo na desetine razprav in dogodkov, na katerih bodo izpostavljeni najrazličnejši primeri inovacij in sodelovanja v zasebnem sektorju, od zanesljive preskrbe s hrano do izobraževanja mladih in gozdarstva (WEF se je zavezal, da bo obnovil in posadil trilijon dreves po vsem svetu).
Organizatorji WEF v tehnokratskem žargonu govorijo o tem, kako udeleženci foruma omogočajo "sistemske pozitivne spremembe" in spodbujajo svet k srečnejši in bolj trajnostni prihodnosti.
Zadnje objave
Odkrili močno povezavo med zdravjem črevesa in možgani
14. 9. 2024 ob 19:15
Delo
14. 9. 2024 ob 15:25
Dr. Anton Olaj: »Varnost je ustavna kategorija, ki jo ima občan pravico zahtevati«
14. 9. 2024 ob 12:38
Do Kosijevega doma na Vogarju
14. 9. 2024 ob 9:00
Nomen est omen (Ime je znamenje, pomen)
14. 9. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: "Izkušen politik ne bi nikdar blebetal takšnih zadev"
13. 9. 2024 ob 23:02
Slabo vreme odneslo prireditev Kravji bal v nedeljo v Ukancu pri Bohinjskem jezeru
13. 9. 2024 ob 19:08
Romska družina Strojan – spodletel družbeni eksperiment
13. 9. 2024 ob 17:10
Ekskluzivno za naročnike
Delo
14. 9. 2024 ob 15:25
Preberite: nova - 165. številka Domovine
11. 9. 2024 ob 6:10
Domovina 165: Vlada romsko problematiko zgolj opazuje
11. 9. 2024 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
SEP
14
SEP
14
SEP
15
Odmev poletja, koncert Vokalne skupine Karina z gosti
18:00 - 20:00
SEP
15
Koncert iz sklopa "Večeri v atriju": PRIFARSKI MUZIKANTI
19:00 - 21:00
SEP
18
Delavnica izdelovanja terarijev
18:00 - 19:30
Video objave
Odmev tedna: "Izkušen politik ne bi nikdar blebetal takšnih zadev"
13. 9. 2024 ob 23:02
Odmev tedna: Krvavo obarvane roke Ane Kučan
6. 9. 2024 ob 22:51
Izbor urednika
Odmev tedna: Krvavo obarvane roke Ane Kučan
6. 9. 2024 ob 22:51
Vroča polemika po Magnificovem koncertu
5. 9. 2024 ob 16:20
V katerih letih se najbolj postaramo?
30. 8. 2024 ob 21:15
15 komentarjev
Friderik
Bolj kot " ekonomski" forum predstavlja zbir udeležencev " konfuzni" forum. Malo tega, malo onega, eno mnenje sem, drugo tja....Slovenija je vzgledna....pšenice manjka....vsi so za zeleno in se hkrati vozijo v privat avijonih....in uboga evropska raja, vsak dan bolj revna, naj bi temu ploskala?
darko
"Ukrajina in Rusija sta bili ključni dobaviteljici pšenice, ječmena in druge hrane za Afriko, Bližnji vzhod in Azijo, kjer so mnogi že tako ali tako lačni." ja, ampak zakaj hudiča, je država s takim naravnim bogastvom, najrevnejša evropska država?!
Peter Klepec
Od naravnih bogastev se praviloma ne obogati, razen res v ekstremnih primerih kot so zalivske drzave. Venezuela je strasno bogata z nafto, pa je vseeno revna kot cerkvena mis. Naravna bogastva so samo potencial z zacetno vrednostjo nic. Ceno dobijo sele, ko jih potegnes iz zemlje, cemur se rece dodana vrednost. Tudi ruska in ukrajinska zemlja nista sami na sebi nic vredni, vredna je sele psenica, ki zraste in jo nekdo proda. Prav obogateti se pa z njo ne da, razen posameznikov, pa se ti morajo imeti zelo velike farme.
MEFISTO
Zdravstvena reforma je premierja Goloba zadržala doma.
A kdo še verjame takim cenenim izgovorom?
Kraševka
Golob se je bal, da ga bodo vprašali o računih v tujini. Pa mu je Fajonova obljubila, da mu bo tam pomagala, to zakriti.
Peter Klepec
Treba je samo ponavljati to resnico, pa bo tudi verujocih dovolj. Ni treba, da vsi verjamejo. 50+ zadostuje.
APMMB2
Svet je postal majhen in nikjer ni več nekaj, tam daleč. Vse je tukaj. Zato je potrebno srečevanje vplivnežev, saj če kje prekipi, to goroža bližnjo okolico, ta pa potem celi svet.
Od kar svet stoji so trenja. Nič ni popolno, zato vidimo, da se razvija.
Vedno pa se najdejo posamezniki, ki si domišljajo, da so prav oni tisti,ki so poklicani uvajati spremembe in svet spremijati na bolje. Danes je najhujši problem človeštva flozfija samouničenja. Destrukcija je postala vzor. Začne se z uničevanjem družine, potem zanikanje vere, potem strašenje z vremenskimi semembami, potem zahteva po odrekanju. Tega je še več in je mogoče vse mnogo bolje opredeliti. Nasproti temu pa je globalizem. Kaj je to, ni povsem jasno. Potem je tukaj še liberalizem, pa spet ne vemo, kaj v bistvu je to? Pretirana potrošnja? Vsega bo zmanjkalo. Drvimo v pogubo.
To poslušamo že leta in leta, pa smo še vedno tu in vedno bolje nam je.
Ker gre enim dobro, naravost odlično, seveda ti ustvarjajo reveže.
Poglejmo si samo domače razmere. Ko ni bilo avtov in televizorejev, je bil reven samo tisti,ki ni imel za kruh. Sedaj je revež tisti ki nima avtomobila, kruha pa je v izobilju in ga vsaj tretjino zavržemo. In revščine je vse več. Ne samo pri nas, temveč v svetu.
Jasno pa je, da je človek zaradi narave naravnan tako, da je egoist. To se prenese na družbo, na državo. Države so egoistične. Pa so se pojavile še bolj egositične strukture, to so multinacionalke. Te delujejo po celem svetu in iščejo čim večji dobiček.
Ocenjujemo pa jih še vedno s strao, celo prastaro miselnostjo. Bogat je tisti, ki ima obloženo mizo. Sedaj se ta mislenost nekoliko spreminja. Bogat je tisti,ki ima hišo, avto, jahto in vikend.
Zato delujejo multinacionalke? Ne! Dobički so mnogo večji, zato so multinacionalke investitorji, saj imeti denar v banki je največja potrata. Torej multinacionalke so sicer največji dobičkarji, so pa tudi največji investitorji.
Problem sedanjega trenutka je, kam z silnim denarjem, ki so ga multinacionalke zaslužile z nenormalnim dvigom cen energentov?
V Davosu to ne bo glavna tema, kar je škoda.
Kaj lahko ministrica fajonova doprinese k temu? Nič, popolnima nič. Bo se pa iz petnih žil napela, da bo svet repričala, da smo v Sloveniji zamenjali diktaturo za svobodo.
Tudi to bo v kontekstu Davosa.
Kraševka
Postavili ste dobro svarilo, da SEDANJA vlada dejansko dela na - SAMOUNIČENJU. Fajonova pa bo v Davosu LAGALA in skušala prepričati udeležence, da je "črno belo" ter, da imamo v Sloveniji svobodo. Narod pa na svojem hrbtu čuti DIKTATURO. Vendar vsak pameten vidi, da s to vlado, se v Sloveniji uničuje opozicijo, svobodo novinarstva in rušijo se vsa pravila. Sedaj vlada - SVOBODNO ZATIRA delovne ljudi .
Peter Klepec
Problem je « suverenost » drzav. Vsaka drzava lahko sama pri sebi pocne kar hoce, lahko krade, goljufa in izkorisca lastno prebivalstvo. Paradni primer je Kitajska, pa seveda Venezuela ali Severna Koreja. Ampak velja tudi za celo Afriko. Notranja suverenost je nedotakljiva. Ne velja pa bariera drzavnih meja za business, ni nujno da so to multinacionalke. Trg je odprt in firme to izkoriscajo brez milosti. Iz prve roke poznam neko amerisko rudarsko druzbo, ki je zakupila vso elektriko za mnogo let vnaprej po smesno nizki ceni in s tem onemogocila dobavo elektrike lokalnim mestom. Nihce tega ne more prepreciti, zaradi « suverenosti » Na dolgi rok bo treba to suverenost relativirati. Nek svetovni policaj mora pod dolocenimi kriteriji imeti pravico za intervencijo. Kot kriterij se lahko vzame krsenje cloveskega dostojanstva, teroriziranje lastnega prebivalstva ali gojenje terorizma. UNO ni primeren za to, ker je zaradi moznosti veta zreduciran na debatni krozek. NATO se je malo poskusil pogledati cez svoje meje, ampak prevec cagovo. Manjka odlocnost. Ce bi NATO ze 91ga poslal mocno vojsko v Jugo, vseh vojn na Balkanu sploh ne bi bilo. Ce bi v Siriji in Libiji naredili red in ne samo zgago, tudi ne bi bilo kaosa in beguncev. Propadle drzave je treba ne samo porazit, ampak tudi upravljat, pa ce to traja in stane, pac stane. Afganistan je sramota par excellence. Nesposobnost in nemotiviranost. Kje so danes tisti Karli Veliki in Juliusi Cezarji, ki so brezkompromisno uvedli svoj red v Evropi? Nihce me ne bo preprical, da z vsemi temi vojaskimi in civilnimi ressoursi ni bilo mozno civilizirati Afganistana? Zakaj je zahod cakal 50 let, da se je Berlinski zid podrl sam od sebe? Z malo volje bi ga podrli tudi z malo sile. 50 let sta dve generaciji ljudi, ki so morali prenasati vsiljen komunizem in nihce jim resno ni pomagal.
Kraševka
Dobra razlaga. Je pa danes v Bruslju - Matjaž Nemec imel okroglo mizo o PROTI - FAŠIZMU. Nemec je povabil v Bruselj tudi predsednika Zveze Borcev - Križmana, da sta družno razlagala o ProtiFašizmu. Dejansko pa prav njihova stranka, že 8o let NEGUJE LeviFašizem, oziroma KOMUNIZEM. Saj končno Komunizem in Fašizem sta kot brat in sestra. Oboji so izvajali DIKTATURO. Ali bodo Nemčeve laži v Bruslju "kupili", pa bomo še videli. So pa zeeeelo nevarni LeviFašisti danes, po vsem svetu.
MEFISTO
Popolnoma resno sprašujem, kaj še počne Tanja Fajon na Svetovnem gospodarskem forumu poleg slabega vtisa.
Ah seveda, ponarejene nasmeške deli!
kdorkoli
Ona bo Slovenijo predstavila kot raj na zemlji, saj gre na forum zato: "da Slovenijo predstavim kot sodobno & zeleno državo, ki prevzema del odgovornosti..." Od njene predstavitve lažne slike o "sodobnosti" in "zelenosti" bodo zbrani svetovni voditelji gotovo ogromno profitirali, Slovenija pa sploh - če verjamete?! V resnici se na žalost naglo vračamo v povojni čas, v podzemno partijsko diktaturo in nazadnjaštvo marksizma-leninizma-stalinizma-titoizma. Takšni v Davosu nimamo kaj iskati. Ko bi nas vsaj predstavljal Andrijanič, a ga je perutnina v strahu pred spremembami na bolje raje na hitro odgnala in volivcem obljubila zvišanje davkov in znižanje plač...
Kraševka
Se pridružujem vašemu mnenju. Levičarji, ki sestavljajo sedanjo vlado v Ljubljani, so MOJSTRI LAŽI. Toda resnica PRIHAJA na dan. Čeprav Nacionalka ne poroča o veliki KORUPCIJI prvega ministra te vlade. Toda TUJI časopisi o KORUPCIJI in podkupovanjem za VOLILNO KAMPANJO - že pišejo. Golobizem so dejansko USTOLIČILI - USTAJNIKI in "strici iz ozadja" Brez njih tudi Fajonova danes, ne bi bila Zunanja ministrica. Njeno nesposobnost ne bo niti z nasmehom prikrila, ko bo svet ugotovil, da ni resnicoljublna, ampak ZAVAJUJOČA. Doma se LJUDSTVO že porebuja, ko ugotavlja, da jih GOLOBISTIČNA vlada "pelje žejne čez vodo".
Peter Klepec
A pa mislite, da bo tam kaj rekla?
Andrej Muren
Pametnega in resničnega zagotovo nič.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.