Sveti Blaž – priprošnjik zoper bolezni vratu in grla

Danes, 3. februarja, goduje sveti Blaž. Rodil se je v Sebastah (danes Sivas v Turčiji) v drugi polovici 3. stoletja in tam leta 316 umrl mučeniške smrti. Uvrščamo ga med 14 pomočnikov v sili. V Sloveniji je razširjen tako imenovani blažev žegen, ko duhovnik s prekrižanima svečama blagoslovi posameznikovo grlo.

Do revežev prijazen, darežljiv in usmiljen

Sveti Blaž se je rodil v Sebastah v takratni rimski pokrajini Armeniji bogatim, uglednim in plemenitim krščanskim staršem v drugi polovici 3. stoletja. Že v otroštvu je bil deležen krščanske in znanstvene izobrazbe. Postal je zdravnik. Že od malih nog je bil bogaboječ, nedolžen in čist, do revežev pa prijazen, darežljiv, potrpežljiv, usmiljen.

Zaradi vseh teh čednosti je bil izvoljen za sebaškega škofa. Tudi kot škof je bil izjemno ponižen in je vestno opravljal svojo službo. Toda kmalu je krščanski skupnosti v Sebastah zaradi političnih intrig in spletk grozilo popolno iztrebljenje. Sveti Blaž je svoje vernike spodbujal, naj bodo kleni in neomajni v svoji veri in da naj raje pretrpijo mučeniško smrt, kot pa skrenejo s prave poti.

Nikoli se ni nameraval odreči svoji čredi in se od nje oddaljiti, toda duhovniki so ga zelo prosili, naj se vsaj za nekaj časa umakne. Poleg tega je prejel Božje znamenje s podobno vsebino, tako da se je umaknil v Argejsko gorovje, kjer je skrit nenehno molil za svoje vernike, ki so res ostali trdni in neomajni v veri.

Sveti Blaž je svoje vernike spodbujal, naj bodo kleni in neomajni v svoji veri in da naj raje pretrpijo mučeniško smrt, kot pa skrenejo s prave poti.

Blagoslavljal in ozdravljal ljudi

Svetemu Blažu so hrano prinašale živali, obiskovali pa so ga tudi bolni ljudje, ki jih je blagoslovil in ozdravil. Vendar dolgo ni mogel ostati skrit. Vojaki so ga kmalu prijeli in odvedli stran. Vrgli so ga v mestno ječo, kjer je še vedno ozdravljal ljudi, ki so prišli k njemu.

Med njimi je bil tudi otrok, ki se mu je ribja kost tako nerodno zapičila v grlo, da je ni bilo mogoče izdreti. Grlo mu je oteklo; dušil se je v bolečinah. Sveti Blaž je povzdignil oči k nebu, prekrižal dečkovo grlo in oteklina je takoj izginila, deček pa se je vrnil domov. Od tod je sveti Blaž priprošnjik zoper bolezni vratu in grla.

Ko je za to izvedel cesarski namestnik, ga je dal strahovito mučiti. Sveti Blaž je vsa mučenja prestal, saj ga je Bog krepil. Naposled je bil obsojen na utopitev v jezeru. Sveti Blaž pa je jezero in sebe prekrižal in voda mu ni storila nič hudega, celo hodil je po njej kot po suhem. Svoje življenje je končal pod ostrim rezilom meča.