Stopnja revščine in dohodkovna neenakost v Sloveniji nista med najvišjimi v Evropi, a spet so boljši Čehi in Slovaki

20% prebivalcev v Evropski uniji zasluži več kot petkrat toliko kot 20% najrevnejših, ugotavlja Eurostat v najnovejši statistiki porazdelitve dohodkov v Evropski uniji.

V članku obravnavamo razlike v dohodkovni neenakosti in stopnji tveganja revščine po državah članicah ter glede na spol, status in druge dejavnike.  

Tveganje za revščino je najmanjše v Skandinavskih državah, kjer so tudi socialni transferji najbolj učinkoviti, največje pa znotraj EU v Bolgariji in Romuniji, širše v Evropi pa v Turčiji, Srbiji in Makedoniji.

Slovenija tako po stopnji tveganja revščine in po dohodkovni neenakosti ni med najbolj problematičnimi državami. A od nas se v obeh kategorijah bolje odrežeta konkurenčni Češka in Slovaška.

Prag tveganja revščine v posamezni državi Eurostat računa glede na višino dohodka posameznika v primerjavi s povprečno plačo, pri čemer so upoštevani tudi socialni transferji.

Odstotek ljudi, ki v evropski 28-erici živijo pod pragom tveganja revščine, se je med letoma 2010 in 2013 dvignilo z 0,2 odstotka na 16,7 %, v letu 2015 pa na 17,3%.

Strašno velikih povprečnih razlik med državami članicami, sploh v primerjavi s svetovnimi razmerami, sicer ni. V osmih državah članicah: Romuniji, Latviji, Litvi, Španiji, Bolgariji, Estoniji, Grčiji in na Hrvaškem kar petina ali več prebivalstva živi pod pragom tveganja revščine, prav tako je rezultat podoben tudi v Turčiji, Makedoniji in v Srbiji.

Najnižji delež oseb s tveganjem revščine pa imajo Slovaška, Danska, Nizozemska, Norveška, Islandija in Češka.

Prizadene lahko tako moške kot ženske, še posebej brezposelne

Različne družbene skupine so bolj ali manj dovzetne za denarno revščino. Leta 2015 je bila razlika v stopnji tveganja revščine med spoloma dokaj majhna, 16,9% za moške in 17,7% za ženske. Največja razlika med spoloma (5,1 odstotne točke) je bila v letu 2015 v Latviji in Bolgariji, več kot 2,5% pa je bila pri ženskah višja še v Estoniji, na Švedskem, v Sloveniji in na Češkem.

Hkrati je bilo tudi šest držav, kjer je stopnja tveganja revščine višja pri moških kot pri ženskah (Madžarska, Poljska, Španija, Danska, Nizozemska, Grčija in Srbija).

Razlike v stopnji revščine pa so še večje, če populacijo razdelimo glede na aktivnost. Še posebej ranljiva skupina so brezposelni. Skoraj polovica (47,5%) vseh brezposelnih v EU je v letu 2015 živelo pod pragom tveganja revščine, z daleč najvišjo stopnjo v Nemčiji (69,1%). Približno osmina vseh so upokojenci, v Litvi, Bolgariji, Latviji in Estoniji jih vsaj dvakrat več od povprečja EU živi pod pragom revščine.

Med zaposlenimi je verjetnost tveganja revščine največja v Romuniji (18,8%), v Grčiji (13,4) in Španiji (13,1).

Če živite sami, je tveganje dvakrat večje

Glede na gospodinjstva statistika ugotavlja, da je najmanjše tveganje revščine med tistimi, ki živijo sami, takšnih je bilo v letu 2015 četrtina, hkrati pa imajo gospodinjstva za dvema ali več odraslimi več kot polovico manjše tveganje za revščino.

Med družinami z otroki je največ tveganja revščine v primeru enostarševskih družin (33,7%).

Ukrepi socialne zaščite se uporabljajo kot sredstvo za zmanjšanje revščine in socialne izključenosti. To lahko dosežemo s socialnimi transferji. Kazalniki pred in po deljenju socialnih transferjev kažejo, da le-ti v povprečju zmanjšajo stopnjo revščine s 26 % na 17,3%, kar 8,7% prebivalstva dvigne nad prag revščine.

Socialni transferji najbolj učinkoviti v Skandinavskih državah

Primerjava kaže, da socialni transferji iz revščine najmanj pomagajo ljudem v Romuniji, Grčiji, Latviji, na Poljskem, v Italiji, Turčiji in Makedoniji, močno pa pomagajo (polovici ali več prejemnikom) na Irskem, Finskem, Danskem, Norveškem in Islandiji.

Slovenija med državami z najnižjo dohodkovno neenakostjo

V letu 2015 so bile razlike v porazdelitvi dohodka znotraj držav EU razmeroma velike. 20 % ljudi, ki so prejeli najvišje dohodke, je v povprečju prejelo 5,2-krat toliko prihodka kot spodnjih 20 % z najnižjimi prihodki.

To razmerje se med državami močno razlikuje. Neenakost je večja kot v katerikoli članici EU v Turčiji in Srbiji, med članicami EU pa je največja v Romuniji, Litvi in Bolgariji, najnižja pa znotraj EU na Slovaškem in Češkem, zunaj pa na Islandiji in na Norveškem.

Tudi Slovenija je med državami z najnižjo dohodkovno neenakostjo (graf).

Po eni strani lahko neenakosti v porazdelitvi dohodka ustvarijo spodbudno okolje za izboljšanje njihovega položaja z delom, inovacijami in pridobivanjem novih znanj. Obenem pa lahko dohodkovne neenakosti vodijo tudi v kriminal, revščino in socialno izključenost.

V okviru strategije Evropa 2020, ki jo je Evropski svet sprejel junija 2010, je eden glavnih ciljev zagotoviti socialno vključenost – in sicer, da bi do leta 2020 vsaj 20 milijonov manj ljudem v EU grozila revščina ali socialna izključenost kot v letu 2008.