Statistika zapostavljenosti dečkov: bo potrebno uvesti ukrepe za povečanje njihove vključenosti v izobraževalni sistem?

V Sloveniji že dlje časa potekajo programi za spodbujanje enakosti spolov. Strokovnjaki s tega področja svarijo, da je nujno presegati spolne stereotipe, zaradi katerih ženske ostajajo ujete v manjvrednost in “bolj ženske” poklice ter so v izobraževalnem sistemu obravnavane kot “pridne”, medtem ko so dečki “genialni”, o čemer smo na Domovini že pisali.

Ob vsakokratnem preštevanju žensk v parlamentu in v vladi, na direktorskih položajih in na najbolj plačanih delovnih mestih in ženskih kvotah pa naša družba pozablja na fante in moške. Ti so prepogosto obravnavani kot problem oz. zatiralci žensk, povzročitelji nasilja in tisti, ki želijo ženske podrediti. A kot družba bi si morali prizadevati ne za uspeh enega in zatiranje drugega spola, ampak za to, da bi v sodelovanju in sožitju obeh spolov lahko čim bolje prosperirali. V ta namen bo glede na statistiko potrebno čim prej podpreti moški spol.

Šolski sistem po meri deklet

Fantom je najprej precej manj kot dekletom na kožo pisan šolski sistem. Čeprav fantom učitelji namenjajo več pozornosti, so bolj naklonjeni dekletom, ki so tudi učno uspešnejša. Fantje imajo v povprečju nižje ocene od deklet, so manj pridni tudi pri domačih nalogah, pri učnih in vzgojnih težavah se učitelji ukvarjajo predvsem s fanti, fantje prejmejo tudi več odločb za prilagojeno delo kot dekleta. Zaradi nižjih ocen fantje teže pridejo na srednje šole z omejitvijo vpisa, pa čeprav nacionalna preverjanja znanja pri nas kažejo, da fantje dosegajo podobno raven znanja kot dekleta. Posledično je na učno zahtevnejših programih že od srednje šole naprej več deklet kot fantov. V šolskem letu 2020/21 je bilo pri nas tako na splošnih in strokovnih gimnazijah 38 % fantov.

Študija iz leta 2015 je pokazala, da je šola bolj prilagojena osebnostnim lastnostim deklic, zato dekleta lažje dosegajo bolje ocene v šoli. Prav tako so raziskave pokazale, da so fantje bolj izpostavljeni negativnemu šolskemu okolju kot dekleta, v srednji šoli pa so fantje bistveno pogosteje ponavljali razred in imeli nižja izobrazbena pričakovanja. Tudi tehnike poučevanja so bolj prilagojene dekletom, medtem ko manjka praktičnih vaj, raziskovanja in poizkusov, ki so bližje fantom. Tudi pri pandemskem učenju na daljavo so jo fantje zaradi tega odnesli slabše od deklet.

Nekdanji kandidat za župana New Yorka in predsednika ZDA Andrew Yang v kolumni za Washington post izpostavlja tudi, da imajo glede na ugotovitve centrov za nadzor in preprečevanje bolezni fantje dvakrat večje možnosti kot dekleta, da so diagnosticirani s pomanjkanjem pozornosti oz. hiperaktivnostjo ter tudi manjše možnosti, da bodo končali srednjo šolo.

Zakaj je tako?

Raziskovalci so našli več različnih vzrokov. Med njimi je že znano je dejstvo, da v izobraževalni ravni prevladujejo ženske. V Sloveniji jih je trenutno v vrtcih 97 %, v osnovnih šolah 88 %, v srednjih šolah 66 %, na terciarni ravni pa 47 %. Med ključnimi dejavniki za problematično vedenje fantov je tudi družinska struktura. Tako imajo tisti fantje, ki jih vzgajajo matere samohranilke četrtino višje možnosti, da bodo izključeni iz šole kot dekleta, ki se na ločitev lažje prilagodijo. To ne pomeni, da ni mater samohranilk, ki odlično vzgajajo svoje otroke, kaže pa na problem odsotnosti očetov, ki je vse bolj pereč. V ZDA brez očeta odrašča kar četrtina otrok, kažejo podatki tamkajšnjega urada za popis prebivalstva. Tudi v šolah fantom manjkajo moški vzorniki. Nadaljnji razlogi so v neprilagojenosti šolanja.

https://twitter.com/jordanbpeterson/status/1426968578591498246

To ne pomeni, da bi morali ves šolski sistem prilagoditi fantom. Pomeni pa, da bi bilo v njem lahko več posluha za njihove potrebe in bi bili lahko narejeni koraki, da bodo fantje vanj bolje vključeni.

Do moških sovražna družba?

Statistika sicer moškemu spolu ni naklonjena niti v odraslosti. Tako je tako v ZDA kot tudi pri nas pravočasno diplomiralo več deklet kot fantov. Na področju visokošolskega izobraževanja je vse več žensk, medtem ko delež moških upada. Pri nas je bilo v šolskem letu 2020/21 med študenti 42 %  moških, v ZDA je delež podoben. Vpis na fakultete v ZDA se je v zadnjih petih letih zmanjšal za 1,5 milijona študentov, pri čemer moški predstavljajo prek 70 % tega padca. Povprečne plače moških so se tam od leta 1990 realno znižale, zaradi gospodarske preobrazbe pa so številni moški, ki so v večini proizvodni delavci, izgubili delo.

Danes več moških v ZDA, starih od 18 do 34 let, živi s starši kot v razmerju. Raziskovalci to dejstvo pripisujejo temu, da je eden od pomembnih dejavnikov, ki jih ženske iščejo pri partnerju, stalna služba ter enaka ali višja raven izobrazbe od lastne. Ker vse manj moških v ZDA študira in narašča njihova brezposelnost, se njihove možnosti za razmerje zmanjšujejo, kar v knjigi 12 pravil za življenje izpostavlja tudi kanadski klinični psiholog Jordan Peterson.

In če se vrnemo nazaj na izobraževalni sistem – kot že leta opozarja Peterson, na univerzah obstajajo cele discipline, ki so odkrito sovražne do moških. Gre za študije, ki učijo in zagovarjajo, da je zahodna kultura zatiralski sistem, ki so ga beli moški ustvarili, da bi nadvladali in izključili ženske, ki je uspešen samo zaradi nadvlade in izključevanja. Da temu še zdaleč ni tako, med drugim kažejo zgornje vrstice, ki kažejo, da moškemu spolu najmanj od vstopa v šolo dalje ni lažje, še manj pa je priviligiran.