Sprejet zakon o dolgotrajni oskrbi: socialistična logika par excellence ali nujna družbena solidarnost?
Uredništvo
- 17. 7. 2023 ob 20:24
- 24 komentarjev
V državnem zboru danes poteka nadaljevanje izredne seje, ki se je začela v četrtek in na kateri so obravnavali predlog zakona o dolgotrajni oskrbi (DO), predlog novele zakona o socialnem varstvu ter predlog zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje nemotene preskrbe z zdravili.
Zakon o DO je bil s 54 koalicijskimi glasovi za in 24 opozicijskimi proti sprejet in se bo začel izvajati s 1. januarjem 2024 – leto po tem, ko bi se moralo pričeti izvajanje zakona prejšnje vlade, ki ga je aktualna vlada ustavila, ker naj ne bi bil izvedljiv.
Izpostavlja se uvedba prispevka (več o tem smo pisali v tem prispevku) za dolgotrajno oskrbo, ki ga bodo po zakonu jemali tudi upokojencem iz neto pokojnin. Po oceni ministrstva za solidarno prihodnost bi morali za financiranje zakona zagotoviti 960 milijonov na leto, od tega pa bi 190 milijonov priskrbeli iz državnega proračuna.
Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je v uvodu izpostavil vstopno točko za ocenjevanje upravičenosti za DO, pomoč na domu, boljši položaj stanovalcev prek finančnega kritja, ki ga omogoča zakon, in plačilo ter koriščenje dopusta s strani družinskega člana, ki skrbi za svojca.
Opozicija je bila s strani koalicijskih poslanskih skupin deležna kritike o tem, da je tudi zakon, sprejet v prejšnji vladi, predvideval uvedbo novega prispevka leta 2025. Poleg tega naj bi predvideval še vire demografskega sklada, donacije ter evropska sredstva, ki naj bi bila za ta namen neustrezna.
Nasprotno je več poslancev iz SDS in NSi zatrdilo, da je novi zakon le slaba različica zakona prejšnje vlade, ki bo državljane več stala in ki ji primanjkuje javne razprave – predlog je bil namreč obravnavan po nujnem postopku in zgolj 5 dni ter brez potrditve s strani Ekonomsko-socialnega sveta.
Kot Alenka Jeraj (SDS), je tudi Zvone Černač (SDS) zatrdil, da gre za slabo kopijo zakona, katerega izvajanje je aktualna vlada ustavila. Izpostavil je, da so kategorije upravičencev in storitve identične ter da domnevne novosti, kot je denimo e-oskrba, že obstajajo in se že izvajajo pri 5.000 upravičencih.
Čeprav so iz koalicijskih vrst govorili o več kot 100 amandmajih staremu zakonu, Černač meni, da je edina ključna razlika nov prispevek, ki obremenjuje vse državljane. Zatrdil je, da za početje vlade ni razumskega razloga, da gre za revanšizem in politično sovraštvo z namenom uničenja vsega, kar je storila predhodna vlada pod Janezom Janšo.
Komentar Zvoneta Černača (SDS)
»Golobova koalicija pa je pred letom dni z lažno utemeljitvijo, da se zakona ne da izvajati, sprejela zakon, ki je za leto dni ljudem pravice, ki izhajajo iz zakona o dolgotrajni oskrbi, vzel oz. zamrznil. V kolikor je bila ocena, da je potrebno veljavni zakon izboljšati, bi to lahko v letu dni storili. Z novelo in po rednem postopku. Namesto tega pa so z zlorabo procedure in na dopisni seji vlade ter mimo ESS v sprejem vložili slabši zakon od veljavnega, ki za enake storitve, kot so uzakonjene v veljavnem zakonu, uvaja še nov davek in doplačila storitev.
In to po postopku, ki velja za sprejemanje zakonov v vojnih razmerah. Pri čemer gre za zakon, ki v osnovnih usmeritvah predstavlja copy-paste veljavnega zakona, ki je bil sprejet v mandatu prejšnje vlade.«
Novi zakon kot izvajalca vstopnih točk za informacije o upravičenosti do dolgotrajne oskrbe (DO) določa enote Centra za socialno delo (CSD). Predlagatelji menijo, da je to ustrezno zaradi socialne narave DO, medtem pa so v opoziciji izrazili skrb nad povečanjem preobremenjenosti CSD – tako kadrovske kot finančne – ter nad dodatno birokratizacijo. Zakon prejšnje vlade je za vstopne točke predvidel ZZZS.
Iz poslanskih skupin koalicijskih strank so očitke zavrnili, ker naj bi zakon predvidel nova delovna mesta ter načine za financiranje tako zastavljenih vstopnih točk.
Mag. Dean Premik iz poslanske skupine Gibanja Svoboda je povedal, da je večina storitev socialne narave in da bo CSD zanje mnogo primernejši od ZZZS, hkrati pa bi se slednji prav tako soočal s kadrovskimi težavami. Ob tem je zatrdil, da »ne gre za revanšizem, temveč za to, da zakon prejšnje vlade preprosto ni izvedljiv«.
Aleksander Reberšek (NSi) je na seji izpostavil, da »ko vlada Roberta Goloba pripravlja nov zakon, obstajata dve možnosti – ali bo govora o časovnicah ali pa se primimo za denarnice: danes gre za zadnje«.
Povedal je, da stranka predlogu nasprotuje predvsem pri treh točkah: dodatnem obremenjevanju plač prek prispevkov, vstopnih točkah na enotah CSD ter ožanju nabora izvajalcev DO, ki pomeni onemogočanje njenega izvajanja na kmetijah.
Janez Cigler Kralj: »Vsaka napovedana reforma te vlade pomeni nov davek. Na koncu, imam občutek, bodo ostali samo davki – reform pa ne bo.«
V NSi predlogu nasprotujejo, ker je slabši od prvega, ne ureja ključnih zadev in ker ne drži, kot pravijo predlagatelji, da ureja ali izboljšuje stanje in omogoča sistemsko organizacijo dolgotrajne oskrbe. Nasprotno, pravi, da zakon »prinaša nove obremenitve vsem, ki delajo – torej, delodajalcem 1 %, delojemalcem, delavcem 1 %, kmetom in samostojnim podjetnikom pa po 2 % – in to je že drugi obvezni prispevek, ki znižuje neto plače ljudem in neto dohodke tudi upokojencem v tem primeru.«
Meni, da novi zakon vpeljuje nepotrebno obremenitev, medtem ko je bil prejšnji finančno nevtralen. Kritika NSi leti tudi na to, da novi zakon iz DO izključuje kmete, ki bi lahko kot dopolnilno dejavnost izvajali dolgotrajno oskrbo. To bi poleg dobrobiti uporabnikom, ki bi lahko prebivali v bolj domačem okolju, tudi kmetom omogočilo prihodek v časih, ko tega primanjkuje od kmetijske dejavnosti.
O zbiranju podpisov za referendum se ni jasno opredelil, dejal pa je, da »je šla obstoječa vlada proti vsej stroki, proti vsem deležnikom, proti socialnemu dialogu in z novimi obremenitvami še proti ljudem, da je čas, /…/ da tudi ljudje povejo svoje.«
Poslanci SDS in NSi so večkrat opozorili na to, kar je po njihovem pretirana omejenost in podržavljenost izvajalcev DO. Miha Kordiš je v predstavitvi stališč Levice izpostavil, da je bil zakon prejšnje vlade korak v smeri privatizacije sistema, saj dovoljuje nabor izvajalcev »ne glede na to, ali delujejo v javnem interesu ali ne«.
Opoziciji je odvrnil, da je omejevanje izvajalcev korak v pravo smer – da bi morali v prihodnosti kakršnekoli »biznis motivacije« izločiti iz DO in postopno ukiniti koncesije. To naj bi pomenilo celokupno neprofitno in s tem resnično javno oskrbo.
»Kot socialist lahko rečem, da uvajamo prispevek, in to je dobra stvar. /…/ Jasno [je], zakaj je toliko nasprotovanja prispevku – /…/ ker bodo bogataši morali prispevati več, zato da bodo tudi reveži deležni oskrbe /…/.«
Dodal je, da če bi kaj očital zakonodaji glede prispevka, je to, da ni dovolj progresiven ter da bi potrebovali tudi vire iz dividend, »tistih, ki sedijo na milijonih premoženja«, ki »z najemninami odirajo študente in njihove družine …«.
Nasprotno je Branko Grims (SDS) poudaril, da naj bi vse evropske države z namenom lažjega preživetja v času krize nižale davke – aktualna vlada pa, kot pravi, uvaja nove in nove, s čimer bo po njegovem poslabšala tudi položaj upokojencev: »socialistična logika par excellence«.
Preberite še »Predlagane rešitve niso jasne ...« o Zakonu o dolgotrajni oskrbi pravi pravna služba Državnega zbora. Še en Golobov polom? - Domovina
Zakon o DO je bil s 54 koalicijskimi glasovi za in 24 opozicijskimi proti sprejet in se bo začel izvajati s 1. januarjem 2024 – leto po tem, ko bi se moralo pričeti izvajanje zakona prejšnje vlade, ki ga je aktualna vlada ustavila, ker naj ne bi bil izvedljiv.
Izpostavlja se uvedba prispevka (več o tem smo pisali v tem prispevku) za dolgotrajno oskrbo, ki ga bodo po zakonu jemali tudi upokojencem iz neto pokojnin. Po oceni ministrstva za solidarno prihodnost bi morali za financiranje zakona zagotoviti 960 milijonov na leto, od tega pa bi 190 milijonov priskrbeli iz državnega proračuna.
Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je v uvodu izpostavil vstopno točko za ocenjevanje upravičenosti za DO, pomoč na domu, boljši položaj stanovalcev prek finančnega kritja, ki ga omogoča zakon, in plačilo ter koriščenje dopusta s strani družinskega člana, ki skrbi za svojca.
Opozicija o slabi kopiji prejšnjega zakona, koalicija o nadgradnji in financiranju
Opozicija je bila s strani koalicijskih poslanskih skupin deležna kritike o tem, da je tudi zakon, sprejet v prejšnji vladi, predvideval uvedbo novega prispevka leta 2025. Poleg tega naj bi predvideval še vire demografskega sklada, donacije ter evropska sredstva, ki naj bi bila za ta namen neustrezna.
Nasprotno je več poslancev iz SDS in NSi zatrdilo, da je novi zakon le slaba različica zakona prejšnje vlade, ki bo državljane več stala in ki ji primanjkuje javne razprave – predlog je bil namreč obravnavan po nujnem postopku in zgolj 5 dni ter brez potrditve s strani Ekonomsko-socialnega sveta.
Kot Alenka Jeraj (SDS), je tudi Zvone Černač (SDS) zatrdil, da gre za slabo kopijo zakona, katerega izvajanje je aktualna vlada ustavila. Izpostavil je, da so kategorije upravičencev in storitve identične ter da domnevne novosti, kot je denimo e-oskrba, že obstajajo in se že izvajajo pri 5.000 upravičencih.
Čeprav so iz koalicijskih vrst govorili o več kot 100 amandmajih staremu zakonu, Černač meni, da je edina ključna razlika nov prispevek, ki obremenjuje vse državljane. Zatrdil je, da za početje vlade ni razumskega razloga, da gre za revanšizem in politično sovraštvo z namenom uničenja vsega, kar je storila predhodna vlada pod Janezom Janšo.
Komentar Zvoneta Černača (SDS)
»Golobova koalicija pa je pred letom dni z lažno utemeljitvijo, da se zakona ne da izvajati, sprejela zakon, ki je za leto dni ljudem pravice, ki izhajajo iz zakona o dolgotrajni oskrbi, vzel oz. zamrznil. V kolikor je bila ocena, da je potrebno veljavni zakon izboljšati, bi to lahko v letu dni storili. Z novelo in po rednem postopku. Namesto tega pa so z zlorabo procedure in na dopisni seji vlade ter mimo ESS v sprejem vložili slabši zakon od veljavnega, ki za enake storitve, kot so uzakonjene v veljavnem zakonu, uvaja še nov davek in doplačila storitev.
In to po postopku, ki velja za sprejemanje zakonov v vojnih razmerah. Pri čemer gre za zakon, ki v osnovnih usmeritvah predstavlja copy-paste veljavnega zakona, ki je bil sprejet v mandatu prejšnje vlade.«
Enotne in dostopne vstopne točke ali preobremenjenost CSD?
Novi zakon kot izvajalca vstopnih točk za informacije o upravičenosti do dolgotrajne oskrbe (DO) določa enote Centra za socialno delo (CSD). Predlagatelji menijo, da je to ustrezno zaradi socialne narave DO, medtem pa so v opoziciji izrazili skrb nad povečanjem preobremenjenosti CSD – tako kadrovske kot finančne – ter nad dodatno birokratizacijo. Zakon prejšnje vlade je za vstopne točke predvidel ZZZS.
Iz poslanskih skupin koalicijskih strank so očitke zavrnili, ker naj bi zakon predvidel nova delovna mesta ter načine za financiranje tako zastavljenih vstopnih točk.
Mag. Dean Premik iz poslanske skupine Gibanja Svoboda je povedal, da je večina storitev socialne narave in da bo CSD zanje mnogo primernejši od ZZZS, hkrati pa bi se slednji prav tako soočal s kadrovskimi težavami. Ob tem je zatrdil, da »ne gre za revanšizem, temveč za to, da zakon prejšnje vlade preprosto ni izvedljiv«.
Aleksander Reberšek (NSi) je na seji izpostavil, da »ko vlada Roberta Goloba pripravlja nov zakon, obstajata dve možnosti – ali bo govora o časovnicah ali pa se primimo za denarnice: danes gre za zadnje«.
Povedal je, da stranka predlogu nasprotuje predvsem pri treh točkah: dodatnem obremenjevanju plač prek prispevkov, vstopnih točkah na enotah CSD ter ožanju nabora izvajalcev DO, ki pomeni onemogočanje njenega izvajanja na kmetijah.
Janez Cigler Kralj: »Vsaka napovedana reforma te vlade pomeni nov davek. Na koncu, imam občutek, bodo ostali samo davki – reform pa ne bo.«
V NSi predlogu nasprotujejo, ker je slabši od prvega, ne ureja ključnih zadev in ker ne drži, kot pravijo predlagatelji, da ureja ali izboljšuje stanje in omogoča sistemsko organizacijo dolgotrajne oskrbe. Nasprotno, pravi, da zakon »prinaša nove obremenitve vsem, ki delajo – torej, delodajalcem 1 %, delojemalcem, delavcem 1 %, kmetom in samostojnim podjetnikom pa po 2 % – in to je že drugi obvezni prispevek, ki znižuje neto plače ljudem in neto dohodke tudi upokojencem v tem primeru.«
Meni, da novi zakon vpeljuje nepotrebno obremenitev, medtem ko je bil prejšnji finančno nevtralen. Kritika NSi leti tudi na to, da novi zakon iz DO izključuje kmete, ki bi lahko kot dopolnilno dejavnost izvajali dolgotrajno oskrbo. To bi poleg dobrobiti uporabnikom, ki bi lahko prebivali v bolj domačem okolju, tudi kmetom omogočilo prihodek v časih, ko tega primanjkuje od kmetijske dejavnosti.
O zbiranju podpisov za referendum se ni jasno opredelil, dejal pa je, da »je šla obstoječa vlada proti vsej stroki, proti vsem deležnikom, proti socialnemu dialogu in z novimi obremenitvami še proti ljudem, da je čas, /…/ da tudi ljudje povejo svoje.«
Kordiš: Iz dolgotrajne oskrbe je potrebno izgnati "profiterstvo"
Poslanci SDS in NSi so večkrat opozorili na to, kar je po njihovem pretirana omejenost in podržavljenost izvajalcev DO. Miha Kordiš je v predstavitvi stališč Levice izpostavil, da je bil zakon prejšnje vlade korak v smeri privatizacije sistema, saj dovoljuje nabor izvajalcev »ne glede na to, ali delujejo v javnem interesu ali ne«.
Opoziciji je odvrnil, da je omejevanje izvajalcev korak v pravo smer – da bi morali v prihodnosti kakršnekoli »biznis motivacije« izločiti iz DO in postopno ukiniti koncesije. To naj bi pomenilo celokupno neprofitno in s tem resnično javno oskrbo.
»Kot socialist lahko rečem, da uvajamo prispevek, in to je dobra stvar. /…/ Jasno [je], zakaj je toliko nasprotovanja prispevku – /…/ ker bodo bogataši morali prispevati več, zato da bodo tudi reveži deležni oskrbe /…/.«
Dodal je, da če bi kaj očital zakonodaji glede prispevka, je to, da ni dovolj progresiven ter da bi potrebovali tudi vire iz dividend, »tistih, ki sedijo na milijonih premoženja«, ki »z najemninami odirajo študente in njihove družine …«.
Nasprotno je Branko Grims (SDS) poudaril, da naj bi vse evropske države z namenom lažjega preživetja v času krize nižale davke – aktualna vlada pa, kot pravi, uvaja nove in nove, s čimer bo po njegovem poslabšala tudi položaj upokojencev: »socialistična logika par excellence«.
Preberite še »Predlagane rešitve niso jasne ...« o Zakonu o dolgotrajni oskrbi pravi pravna služba Državnega zbora. Še en Golobov polom? - Domovina
Zadnje objave
Bencin in dizel danes občutno cenejša
2. 6. 2026 ob 10:19
Financiranje terorističnih organizacij v Evropi, migracije in odziv institucij
1. 6. 2026 ob 17:41
Prihajajoči dogodki
JUN
03
JUN
04
Kriza demokracije v Sloveniji, da ali ne?
17:30 - 18:30
JUN
04
Matica pod zvezdami
18:00 - 19:00
JUN
05
Outdoor festival Živimo z naravo
10:00 - 18:00
JUN
05
Mučenci med Slovenci – 27
19:00 - 20:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
24 komentarjev
jozo
Najbolje da ti levičarski bedaki uvedejo obvezno evtonazijo po 65 letu.Tako bodo prišparali in tudi penzij ne bo treba izplačevati.
maligur4
Zadeva ni tako kompleksna kot jo želijo prikazati levičarski lopovi. Prvo se morajo vprašati kah bi radi? Ko gre za zdravstvo so sami pamfleti in vpitje, da hočejo javno zdravstvo, ker se bogatijo privatniki.Ko gre za ljudstvo, le davki in jemanje. To ne gre skupaj. Ta vlada bi morala propagirati zastonj domove in pravičen odnos do starejših.Kaj pa imamo? Vedno več dokazov, da so sami težki kapitalisti, ki jih zanim le lastni žep.
Kugy
Ti mladi nasledniki so resnično nasedli propagandi o nekdanji solidarni družbi in sistemu, ki je bil najboljši na svetu. Propadel je zaradi zahodnih protirevolucionarnih sil??
Res čudno, le zakaj je tretina Yu delala v Nemčiji (ekon.begunci) drugi pa švercal vse živo iz gnilega zahoda. Tudi takrat smo probleme reševali z samoprispevki višjimi davki dvigovanjem cen (inflacijo).
Nevednost teh mladih črednikov še razumem, ne morem pa sprejet razmišljanja tistih, ki so vse to izkusili in še vedno to podpirajo. Ob spominih na slavnostno rutico in Titovko sprejema med pionirje se jim še vedno orosi oko. Verjetno še danes ne vejo, da so isto že pred njimi počeli- sprejemali v "Figli dela lupa" crnosrajcniki in "Hitler jungen" rjavosrajcniki. No, ti vsaj niso ponosni več. Našim pa se se vedno splača biti zraven, če ne med tajkuni pa vsaj za partizanski golaž. Država pa u maloro že spet.
IgorP
Zakaj so delali v Nemčiji? Ker jih je Nemčija potrebovala, pa Turke, Čehe, Poljake .....
IgorP
Še nekaj Kugy! Gastarbajter v Nemčiji nikoli ni bil ekonomski begunec!
MEFISTO
IgorP, to je samo polovica odgovora. Res je, da jih je Nemčija potrebovala, res je pa tudi, da jih Jugoslavija ni potrebovala, ker jim ekonpmsko ni bila zmožna dati ne dela, ne plače in ne socialne podpore
IgorP
MEFISTO Ne laži tega, da jim ni bila sposobna zagotoviti dela! V YU je imel delo vsak, ki je hotel delati!
Kugy
"Gozdovi v mesečini" Avseniki
Madison
"V YU je imel delo vsak, ki je hotel delati!" ********** IgorP, menim, da bi v vaši povedi morali spremeniti glagolski naklon, da bi se približali resnici o delu v Jugi. Namesto povednega bi morali uporabiti pogojni naklon in sicer takole: "V Jugi bi imel delo vsak, če bi le hotel delati." Namreč, nekateri zelo dobro pomnimo, da v Jugi niso vsi hoteli delati. O komunističnih veljakih je znano, da niso radi delali, temveč so najraje kradli Bogu čas tako, da so drugim ljudem solili pamet, kako naj delajo in so ljudi tudi silili delati po lastnih navodilih. Partijski sekretarji in drugi vrhovni člani komunistične partije praktično niso delali ničesar, ampak so zanje delali drugi. Najvišji partijski funkcionarji so najraje mnogo govoričili in filozofirali tja v tri dni: "Morat ćemo...Trebat će... Bit će..." Dandanašnji bi rekli, da so komunisti zelo radi mnogo "pametovali" in karseda malo ali nič delali. Naj vas spomnim, da iz tega neizpodbitnega dejstva o komunistih izhaja izvirna interpretacija pomena kratice SFRJ: (S)edam (F)ilozofira, (R)adi (J)edan. Komunistično "pametovanje" je botrovalo sedmero čudežem socializma v SFRJ: 1. Vsi so bili zaposleni. 2. Čeprav so bili vsi zaposleni, ni noben nič delal. 3. Čeprav ni noben nič delal, so bili vsi načrti vsaj 100 % izpolnjeni. 4. Čeprav so bili načrti vsaj 100 % izpolnjeni, so bile trgovine prazne. 5. Čeprav so bile trgovine prazne, so vsi imeli vse. 6. Čeprav so imeli vsi vse, so vsi kradli. 7. Čeprav so vsi kradli, ni nikoli nič manjkalo.
Realist
Svoboda je sužnja lastnih strasti, ki vodijo v razkroj družbe.
IgorP
Realist Bi lahko razložil ta razkroj družbe!
MEFISTO
IgorP, že nekaj časa te želim v zaupanju vprašati, kako si kot ponosen naslednik zveze komunistov zadovoljen s skrajno levo koalicijo, s popolnoma nesposobno vlado in s priljubljenim premierom Golobom, ki je iz enakega tersta? Tudi te sprašujem po tvojem mnenju, ali vsi prej našteti dovolj hitro uničujejo državo ter narod, in ali bo res za njimi ostalo eno samo pogorišče? Kot nekdanji komunist si zavezan k resnici, zato mi moraš odgovoriti iz čistega srca in dobre vesti!
IgorP
A vi na Domovini tudi cenzurirate? Če DA, potem za vedno utišajte tega lažnivega in podtikajočega MEFISTA! Je sramota za vaš ugleden portal!
MEFISTO
Večno utišanje so prakticirali tvoji vseskozi po drugi svetovni vojni. Umetne in naravne vojne so jih polne. Sprenevedaš se, ko sprašuješ, če na Domovini tudi cenzurirajo komentarje. Namreč, ni še dolgo tega, ko si se pritoževal, da so ti zadržali prispeve, s katerim si menda Slovenijo metal s tečajev. Ni lepo, da mi nisi odgovoril na nobeno od boječe postavljenioh vprašanj o naši ljudski oblasti, ki dela proti ljudstvu. Zdaj ti bom zastavil še eno preprosto vprašanje in sicer, kaj si misliš o komentatorjih na tem portalu, ki uporabljajo hkrati več nickov ali se pojavljajo z vedno novimi ali pozabljenimi nicki? Kljub vsemu te Mefisto 'ma rad, ker si mu s steklenico hladnega laškega piva rešil življenje, ko je v sončni pripeki umiral od žeje.
IgorP
MEFISTO, kje imaš dokaz, da sem bil vsaj en dan član Zveze Komunistov Slovenije? To moje vprašanje tebi niso objavili! Ne vem, česa se bojijo!
MEFISTO
IgorP, niti na dodatno lahko vprašanje, vsaj zate, nisi odgovoril. Lahko bi vsaj navedel zadržek, da gre za varovanje osebnih podatkov.
Jonsky
Mefisto, kot sprašuješ Igorja, ali je komunist, bi te jaz lahko enako vprašal, ali si nacist (glede na tvojo trditev, da so partizani naredili večjo škodo kot Nemci). Pa še nekaj o vzročno posledični zvezi. Če Nemci in Italijani ne bi zasedli Jugoslavije, bi ostali na oblasti Karađorđevići, Slovenijo oziroma Dravsko banovino pa bi obladoval Korošec. Meja z Italijo bi ostala pri Postojni. Ali misliš, da bi brez Kardeljeve ustave, ki je dala pravni okvir za osamosvojitev, Korošec in drugi desničarji lahko osamosvojili Slovenijo v današnjih mejah? Kaj bi na to porekli regenti, general Živkovič in Italijani? Toliko o odnosu med vzrokom in posledico.
Realist
Svobodna vlada = 4 leta izgubljenih priložnosti.
IgorP
Kako pa bi SDS in NSi reševali problem dolgotrajne oskrbe?
slovenc sm
Preberite si obstoječi zakon. Je objavljen v uradnem listu.
Jonsky
Ja, seveda, obsoječi zakon brez urejenega financiranja, financiranje ste raje prepustili levo sredinski vladi, ker je nepopularno. Sam bom z veseljem plačeval odstotek od penzije, torej vnaprej določen vir, ne pa da sem odvisen od prekladanja v okviru proračuna ali dobrodelnosti kakšnih Boscarolov ali Pečečnikov ali RKC.
IgorP
Družbena solidarnost je eden od temeljev družbe v prihodnosti! Vsi živimo na tem svetu!
slovenc sm
Družbena solidarnost ni samo to, da premožnejši več vplačujejo. Ste verjetno pozabili, da 20% ljudi vplača 80% davkov v Sloveniji. Torej gre v bistvu že bolj za izkoriščanje manjšega dela ljudi, ki v veliki meri tudi največ delajo. Seveda bodo tudi oni začeli šteti, koliko denarja od dela jim pobere država. In ker ta delež postaja vedno večji, se jih vedno več odloča za odhod v tujino ali pa izogibanje davkom. Bi pa tukaj omenil še en vidik solidarnosti, ki ste ga zanemarili. Zadnje meritve kažejo, da ljudje v gospodarstvu delajo v povprečju za skoraj 4x več kot v javni upravi. Seveda to ne velja za vse ampak v povprečju. Torej, če mora biti solidarnost pri denarju, bi bilo fer, da je tudi pri delu. Pomeni, da predlagam, da ljudi obdavčimo glede na njihovo delavnost in učinkovitost. Največ naj plačajo tisti, ki najmanj delajo. To bi bilo pa res pravično in temelj družbe prihodnosti.
Mojemnenje
Zakon je potrebno jemati v kompletu z zakonom o evtanaziji, ki ga predlaga predsedničina svetovalka Biserka in njen zavod Srebrna nit (okoli vratu), ki bo ustrezno zmanjševal stroškovne pritiske na sklad.
Verjetno bo sprejet po nujnem postopku, kot ta, za primer katastrof, na dopisni seji. Kar je edino pravilno, saj so ena sama katastrofa.......Usmili se Bog že enkrat te male Slovenije.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.