Sprejet zakon o dolgotrajni oskrbi: socialistična logika par excellence ali nujna družbena solidarnost?

foto: pixabay.com
POSLUŠAJ ČLANEK
V državnem zboru danes poteka nadaljevanje izredne seje, ki se je začela v četrtek in na kateri so obravnavali predlog zakona o dolgotrajni oskrbi (DO), predlog novele zakona o socialnem varstvu ter predlog zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje nemotene preskrbe z zdravili.

Zakon o DO je bil s 54 koalicijskimi glasovi za in 24 opozicijskimi proti sprejet in se bo začel izvajati s 1. januarjem 2024 – leto po tem, ko bi se moralo pričeti izvajanje zakona prejšnje vlade, ki ga je aktualna vlada ustavila, ker naj ne bi bil izvedljiv.

Izpostavlja se uvedba prispevka (več o tem smo pisali v tem prispevku) za dolgotrajno oskrbo, ki ga bodo po zakonu jemali tudi upokojencem iz neto pokojnin. Po oceni ministrstva za solidarno prihodnost bi morali za financiranje zakona zagotoviti 960 milijonov na leto, od tega pa bi 190 milijonov priskrbeli iz državnega proračuna.

Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je v uvodu izpostavil vstopno točko za ocenjevanje upravičenosti za DO, pomoč na domu, boljši položaj stanovalcev prek finančnega kritja, ki ga omogoča zakon, in plačilo ter koriščenje dopusta s strani družinskega člana, ki skrbi za svojca.

Opozicija o slabi kopiji prejšnjega zakona, koalicija o nadgradnji in financiranju


Opozicija je bila s strani koalicijskih poslanskih skupin deležna kritike o tem, da je tudi zakon, sprejet v prejšnji vladi, predvideval uvedbo novega prispevka leta 2025. Poleg tega naj bi predvideval še vire demografskega sklada, donacije ter evropska sredstva, ki naj bi bila za ta namen neustrezna.

Nasprotno je več poslancev iz SDS in NSi zatrdilo, da je novi zakon le slaba različica zakona prejšnje vlade, ki bo državljane več stala in ki ji primanjkuje javne razprave – predlog je bil namreč obravnavan po nujnem postopku in zgolj 5 dni ter brez potrditve s strani Ekonomsko-socialnega sveta.

Kot Alenka Jeraj (SDS), je tudi Zvone Černač (SDS) zatrdil, da gre za slabo kopijo zakona, katerega izvajanje je aktualna vlada ustavila. Izpostavil je, da so kategorije upravičencev in storitve identične ter da domnevne novosti, kot je denimo e-oskrba, že obstajajo in se že izvajajo pri 5.000 upravičencih.

Čeprav so iz koalicijskih vrst govorili o več kot 100 amandmajih staremu zakonu, Černač meni, da je edina ključna razlika nov prispevek, ki obremenjuje vse državljane. Zatrdil je, da za početje vlade ni razumskega razloga, da gre za revanšizem in politično sovraštvo z namenom uničenja vsega, kar je storila predhodna vlada pod Janezom Janšo.



Komentar Zvoneta Černača (SDS)

»Golobova koalicija pa je pred letom dni z lažno utemeljitvijo, da se zakona ne da izvajati, sprejela zakon, ki je za leto dni ljudem pravice, ki izhajajo iz zakona o dolgotrajni oskrbi, vzel oz. zamrznil. V kolikor je bila ocena, da je potrebno veljavni zakon izboljšati, bi to lahko v letu dni storili. Z novelo in po rednem postopku. Namesto tega pa so z zlorabo procedure in na dopisni seji vlade ter mimo ESS v sprejem vložili slabši zakon od veljavnega, ki za enake storitve, kot so uzakonjene v veljavnem zakonu, uvaja še nov davek in doplačila storitev.

In to po postopku, ki velja za sprejemanje zakonov v vojnih razmerah. Pri čemer gre za zakon, ki v osnovnih usmeritvah predstavlja copy-paste veljavnega zakona, ki je bil sprejet v mandatu prejšnje vlade.«

Enotne in dostopne vstopne točke ali preobremenjenost CSD?


Novi zakon kot izvajalca vstopnih točk za informacije o upravičenosti do dolgotrajne oskrbe (DO) določa enote Centra za socialno delo (CSD). Predlagatelji menijo, da je to ustrezno zaradi socialne narave DO, medtem pa so v opoziciji izrazili skrb nad povečanjem preobremenjenosti CSD – tako kadrovske kot finančne – ter nad dodatno birokratizacijo. Zakon prejšnje vlade je za vstopne točke predvidel ZZZS.

Iz poslanskih skupin koalicijskih strank so očitke zavrnili, ker naj bi zakon predvidel nova delovna mesta ter načine za financiranje tako zastavljenih vstopnih točk.

Mag. Dean Premik iz poslanske skupine Gibanja Svoboda je povedal, da je večina storitev socialne narave in da bo CSD zanje mnogo primernejši od ZZZS, hkrati pa bi se slednji prav tako soočal s kadrovskimi težavami. Ob tem je zatrdil, da »ne gre za revanšizem, temveč za to, da zakon prejšnje vlade preprosto ni izvedljiv«. 

Aleksander Reberšek (NSi) je na seji izpostavil, da »ko vlada Roberta Goloba pripravlja nov zakon, obstajata dve možnosti – ali bo govora o časovnicah ali pa se primimo za denarnice: danes gre za zadnje«. 

Povedal je, da stranka predlogu nasprotuje predvsem pri treh točkah: dodatnem obremenjevanju plač prek prispevkov, vstopnih točkah na enotah CSD ter ožanju nabora izvajalcev DO, ki pomeni onemogočanje njenega izvajanja na kmetijah.



Janez Cigler Kralj: »Vsaka napovedana reforma te vlade pomeni nov davek. Na koncu, imam občutek, bodo ostali samo davki – reform pa ne bo.«

V NSi predlogu nasprotujejo, ker je slabši od prvega, ne ureja ključnih zadev in ker ne drži, kot pravijo predlagatelji, da ureja ali izboljšuje stanje in omogoča sistemsko organizacijo dolgotrajne oskrbe. Nasprotno, pravi, da zakon »prinaša nove obremenitve vsem, ki delajo – torej, delodajalcem 1 %, delojemalcem, delavcem 1 %, kmetom in samostojnim podjetnikom pa po 2 % – in to je že drugi obvezni prispevek, ki znižuje neto plače ljudem in neto dohodke tudi upokojencem v tem primeru.«

Meni, da novi zakon vpeljuje nepotrebno obremenitev, medtem ko je bil prejšnji finančno nevtralen. Kritika NSi leti tudi na to, da novi zakon iz DO izključuje kmete, ki bi lahko kot dopolnilno dejavnost izvajali dolgotrajno oskrbo. To bi poleg dobrobiti uporabnikom, ki bi lahko prebivali v bolj domačem okolju, tudi kmetom omogočilo prihodek v časih, ko tega primanjkuje od kmetijske dejavnosti.

O zbiranju podpisov za referendum se ni jasno opredelil, dejal pa je, da »je šla obstoječa vlada proti vsej stroki, proti vsem deležnikom, proti socialnemu dialogu in z novimi obremenitvami še proti ljudem, da je čas, /…/ da tudi ljudje povejo svoje.«

Kordiš: Iz dolgotrajne oskrbe je potrebno izgnati "profiterstvo"


Poslanci SDS in NSi so večkrat opozorili na to, kar je po njihovem pretirana omejenost in podržavljenost izvajalcev DO. Miha Kordiš je v predstavitvi stališč Levice izpostavil, da je bil zakon prejšnje vlade korak v smeri privatizacije sistema, saj dovoljuje nabor izvajalcev »ne glede na to, ali delujejo v javnem interesu ali ne«. 

Opoziciji je odvrnil, da je omejevanje izvajalcev korak v pravo smer – da bi morali v prihodnosti kakršnekoli »biznis motivacije« izločiti iz DO in postopno ukiniti koncesije. To naj bi pomenilo celokupno neprofitno in s tem resnično javno oskrbo.

»Kot socialist lahko rečem, da uvajamo prispevek, in to je dobra stvar. /…/ Jasno [je], zakaj je toliko nasprotovanja prispevku – /…/ ker bodo bogataši morali prispevati več, zato da bodo tudi reveži deležni oskrbe /…/.«

Dodal je, da če bi kaj očital zakonodaji glede prispevka, je to, da ni dovolj progresiven ter da bi potrebovali tudi vire iz dividend, »tistih, ki sedijo na milijonih premoženja«, ki »z najemninami odirajo študente in njihove družine …«.

Nasprotno je Branko Grims (SDS) poudaril, da naj bi vse evropske države z namenom lažjega preživetja v času krize nižale davke – aktualna vlada pa, kot pravi, uvaja nove in nove, s čimer bo po njegovem poslabšala tudi položaj upokojencev: »socialistična logika par excellence«.

Preberite še »Predlagane rešitve niso jasne ...« o Zakonu o dolgotrajni oskrbi pravi pravna služba Državnega zbora. Še en Golobov polom? - Domovina
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike