Sonja Kert - Wakounig: "Doživeli smo brezkompromisen, vnaprej za zaprtimi durmi dogovorjen diktat od zgoraj", 1. del

Mag. Sonja Kert - Wakounig je predsednica Zbora narodnih predstavnic in predstavnikov pri Narodnem svetu koroških Slovencev (NSKS) - največji organizaciji koroških Slovencev na avstrijskem Koroškem, ki si močno prizadeva za pravice slovenske manjšine na Koroškem.

V prvem delu intervjuja je ob sprejemu nove koroške deželne ustave spregovorila o strukturnem in političnem nasilju, s katerim se zamejci srečujejo vsakodnevno, ter o tem, zakaj so Slovenci nad novo deželno ustavo močno razočarani, čeprav je v njej prvič omenjena slovenska skupnost.

Slovenska država je javno izrazila zadovoljstvo nad sprejemom koroške deželne ustave. Zakaj vi glede nje niste tako srečni, kaj vas moti?

Slovenci smo, pozitivno formulirano, sicer prvič omenjeni v deželni ustavi, in to je najmanj, kar bi pričakovali. Dovolj žalostno je, da se je to zgodilo šele sedaj, ko nas je strukturno nasilje na Koroškem tako zdesetkalo, da smo  v deželi in tudi na našem poselitvenem območju postali manjšina. Moti nas, da se od vseh vloženih predlogov koroških Slovencev ni upošteval niti eden in da se prvič brez vsake pravne potrebe eksplicitno omenja nemščina kot deželni jezik, slovenščina pa ne.

Vztrajanje na izrecni omembi nemščine ob zavestni izpustitvi slovenščine je gesta izključevanja

Tu gre za popolnoma nepotrebno določilo, saj nemščino kot državni jezik določa avstrijska zvezna ustava in velja za celo državo. Vztrajanje na izrecni omembi nemščine ob zavestni izpustitvi slovenščine, ki je na Koroškem tudi jezik v šolah ali cerkvah, je gesta izključevanja in pomeni simbolno kazanje mišic močnejšega nasproti šibkejšemu, nikakor pa ni signal za dobro sožitje.

Po svoji novi ustavi Koroška želi pospeševati tudi razne oblike participativne demokracije, hkrati pa pri tem ovira Slovence. Predvidene niso nobene olajšave za manjšinske stranke, da bi dosegle mandat v deželnem zboru, kot jih poznajo številne evropske dežele. Ni se odpravila krivična razdelitev volilnih okolišev, s katerim se je slovenski stranki trajno onemogočil vstop v deželni zbor v rednih volitvah (leta 1975, takoj po tem, ko je slovenska stranka le za las zgrešila vstop v deželni zbor, so na Koroškem na novo razdelili volilne okoliše in razkosali poselitveno območje koroških Slovencev na štiri okoliše). Kako naj Slovenci participiramo, če nam vzamejo dostop do vseh za to potrebnih političnih instrumentov?

Iz izkušenj vemo, da vladajoči interpretirajo naše pravice po za nas najmanj ugodnih kriterijih in nas redno silijo v kompromise, ki prekašajo še najslabše zakonsko določilo.

Vaše pravice ščiti že stara Avstrijska državna pogodba in, kolikor jih, zvezna ustava. Zakaj to ni dovolj?

Žalostno je, da dežela Koroška, kjer smo skozi tisočletja doma, ni našla niti ene samcate lastne besede za svoje slovenske sodeželane, temveč si je še tisto malo, kar je, morala izposoditi od zvezne ustave, ki jo povrhu citira popačeno, s tendencialno slabšo vsebino.

Res je, da so naše pravice zajamčene v zveznih zakonih, številna področja pa ureja tudi dežela sama z lastnimi zakoni, denimo vrtce, obvezno šolstvo, glasbeno šolstvo ali nego starejših ljudi.

Iz izkušenj pa tudi vemo, da vladajoči interpretirajo naše pravice običajno le po za nas najmanj ugodnih kriterijih in določilih ter nas redno silijo v kompromise, ki prekašajo še najslabše zakonsko določilo.

"Želeli smo si deželno ustavo, v kateri se odraža normalen odnos dežele Koroške do svojih prebivalcev, tudi do slovenske narodne skupnosti"

Kaj ste pričakovali, si želeli, od nove koroške deželne ustave?

Želeli smo si moderno in v prihodnost usmerjeno deželno ustavo, v kateri se odraža normalen, pozitiven odnos dežele Koroške do vseh svojih prebivalcev, torej tudi do slovenske narodne skupnosti, ki naj bi imela enake možnosti participacije na vseh področjih družbenega življenja.

Zato smo vložili svoje predloge, bili pripravljeni stopiti v dialog, na osnovi participativne demokracije prerešetati zadeve in priti do konstruktivne rešitve. Zelo razočarani smo, da smo v celotnem procesu doživeli le brezkompromisen, vnaprej za zaprtimi durmi dogovorjen diktat od zgoraj.

Kaj menite, da bo za vas v prihodnje pomenila nova ustava, v kateri je nemščina (edini) uradni jezik dežele, slovenska skupnost pa je v njej (prvič) omenjena?

Seveda so pomembna tudi simbolna dejanja, na primer prva omemba Slovencev v koroški deželni ustavi. Takih smo veseli. Simbolna dejanja pa imajo smisel le tedaj, če vodijo do konkretnih izboljšav. Tega v našem primeru ni opaziti, prej nasprotno.

Nemščina kot deželni jezik brez enakovredne omembe slovenščine, pa tudi izvzetje občin kot najmanjših upravnih celic, kjer se odvija vsakdanje življenje, iz odgovornosti do narodne skupnosti so koraki nazaj, ki bodo v praksi poslabšali položaj narodne skupnosti. Gre za vprašanja uradnega jezika, ki je urejeno zelo šibko in ga občine v veliki meri ne upoštevajo, kakor bi morale oziroma kakor bi to lahko storile tudi prostovoljno.

Poslabšanja razmer se bojijo iz preteklih in sedanjih slabih izkušenj

Poslabšanje pričakujemo tudi v šolstvu, predšolski vzgoji, glasbenem šolstvu. Za nas in za svet je logično, da je ravnatelj na dvojezični šoli dvojezičen, na Koroškem to številni vidijo drugače. Pričakujemo težave pri ohranjanju slovenščine kot komunikacijskega jezika v slovenski glasbeni šoli, kjer se že sedaj, eno leto po integraciji v deželno (nemško) glasbeno šolo, pojavljajo problemi.

Vsaka slovenska beseda v političnih gremijih na občinski ali deželni ravni bo lahko zavrnjena z opozorilom na ustavo, ki kot deželni jezik navaja zgolj nemščino.

Moja izjava iz februarja letos, v kateri sem govorila o tem, da je takrat predlagano in zdaj sklenjeno besedilo deželne ustave z omembo zgolj nemščine kot deželnega jezika nadaljnji korak k uresničitvi cilja, da se deželo naredi nemško, je bila tarča hudih polemik in nasprotovanja iz vrst politike, tudi iz naših lastnih, slovenskih vrst.

Da ocena ni bila pretirana in da je bil prav »Deutsch als Landessprache« močen motiv, dokazujejo objave koroške ljudske stranke ÖVP v raznih koroških medijih junija letos, takoj po sklenitvi nove ustave. Na primer: "Systemwechsel für Kärnten erreicht: Deutsch als Landessprache festgeschrieben." ("Dosegli smo spremembo sistema na Koroškem: nemščina zapisana kot deželni jezik.") Ali: "Damit ist das klare Bekenntnis zu unserer Heimat, zu unserer Kultur in der Landesverfassung verankert." ("S tem je v deželni ustavi jasno zasidrano priznanje naši domovini in naši kulturi.")