So vabilu Putinu v Slovenijo botrovali pragmatični gospodarski interesi?

Ob obisku Vladimirja Putina v Sloveniji se odpirajo vprašanja, zakaj se je Slovenija odločila za delikatno držo nezvestobe do skupnega odnosa Zahodnih zaveznikov do države ki je zaradi svoje ekspanzionistične politike in kršenja človekovih pravic ter svoboščin pod sankcijami EU.

Mnogi menijo, da je Slovenija namesto pokončne raje zavzela pragmatično držo, ker v odpiranju vrata Putinu na Zahod išče lastne gospodarske koristi. 

Na Domovini smo se odločili preveriti, kako tesno je gospodarsko sodelovanje med državama in za katera slovenska podjetja je ruski trg pomemben. 

Slovenija večina svojega blaga - štiri petine - izvozi v države članice EU, največ v Nemčijo, Italijo, Avstrijo, Hrvaško in Francijo.

Z državami nečlanicamu EU pa Slovenija ustvari zgolj petino celotne blagovne menjave, znotraj te pa je na prvem mestu Rusija s 14,3 % celotnega izvoza v nečlanice EU, medtem ko največ uvažamo iz Kitajske.

Kakšen je naš uvoz v Rusijo v primerjavi z izvozom?

Iz spodnje razpredelnice lahko ugotovimo, da je izvoz v Rusijo dosegel rekordne vrednosti leta 2013, ko je presegel milijardo evrov. Tudi v letu pred 2013 in po se je ta številka gibala okrog meje 1 milijarde.

Nato so tudi slovenski izvoz v Rusijo okrnile sankcije EU in ZDA proti največji državi na svetu. Podatki za leto 2016 so seveda še nepopolni, veljajo za prvo četrtletje.

Uvoz ruskega blaga na ozemlje RS pa se ves čas giblje nekje med 200 in 400 milijoni evrov na leto. Sankcije proti Rusiji so prizadele tudi uvoz, ki se je leta 2015 zmanjšal skoraj za 180 milijonov evrov iz leta 2014.

Saldo se v večini primerov giblje nekje na pol milijarde evrov letno.

Katere dobrine največ izvažamo v Rusijo in kaj uvažamo?

Daleč največji delež izdelkov, ki jih slovenska podjetja izvažajo v Rusijo, so farmacevtski proizvodi. V letu 2015 je njihov delež znašal 37% slovenskega izvoza.

Sledijo stroji in mehanske naprave, tudi jedrski reaktorji, njihov odstotek pa je že precej nižji. Skoraj enaki odstotek izvoza predstavljajo električni stroji, ter oprema za zvočno ali video snemanje. Ostale stvari znašajo manj kot 10 % izvoza.

Kar 70 % delež slovenskega uvoza iz Rusije znašajo mineralna goriva in olja ter izdelki iz teh dveh sestavin. 12% delež predstavljajo aluminijski izdelki, z enakim 2 % deležem pa na našem trgu nastopajo celuloza in celulozni izdelki, surove kože z dlako in usnje, različne vrste orodja ter, zanimivo, tudi farmacevtski izdelki.

Katera podjetja delujejo na ruskem trgu?

Po podatkih spletnega portala Izvozno okno iz leta 2014 v Rusko federacijo sicer izvaža 521 slovenskih podjetij.

Pomembnejši slovenski izvozniki na ruski trg so Lek, Krka, Gorenje, Iskratel, Helios, Juteks, Savatech, Droga Kolinska, Comita, Letrika, Hidria IMP Klima, Gostol-Gopan, Riko, Trimo, Eti, Duol, Bosio in Lisca. Pri uvozu pa so najuspešnejša podjetja Petrol, Impol in Slovenska Industrija Jekla.

Na spletni strani slovenskega veleposlaništva v Moskvi omenjajo 26 predstavništev slovenskih podjetij v Ruski federaciji in ruskih pravnih oseb, ki so v slovenski lasti. Za največje slovenske izvoznike je poslovanje z Rusijo ključ do njihovega uspeha.

Lep primer tega je Krka, ki ima svoje predstavništvo v Rusiji že več kot 20 let. V Moskvi so ga ustanovili leta 1992. Čez sedem let so v Istri v bližini Moskve zgradili proizvodno podjetje OOO Krka Rus, leta 2003 pa še farmacevtsko tovarno. V Sergejevem posadu razpolagajo še z distribucijskim podjetjem OOO Krka Farma. V vseh treh enotah je trenutno zaposlenih več kot 1700 ljudi.

Sankcije proti Rusiji in njihov vpliv na gospodarstvo

Padec kupne moči Rusov in uvedba sankcij sta prizadeli tako slovenska podjetja, ki izvažajo v Rusijo, kot tudi podjetja, ki tam izvajajo inženiring posle. Kar nekaj načrtovanih projektov, za katera so slovenska podjetja podpisala pogodbe, ponekod celo naredila projekte, je namreč do nadaljnjega zamrznjenih, saj ni denarja za nadaljevanje investicij.

Posledice sankcij proti Rusiji je lepo opisal Janez Škrabec direktor Rika, ki veliko posluje na ruskem trgu. "Ker Slovenija v Rusko federacijo ne izvaža niti mesa niti mleka, bi na prvi pogled lahko rekli, da nas sankcije Rusije niso prizadele. Ampak ali veste, za koliko so zaradi tega padle cene mleka v Evropi? Za 50 odstotkov. Lahko si predstavljate, kakšne posledice ima to za naše kmete, za nas nasploh."