So vabilu Putinu v Slovenijo botrovali pragmatični gospodarski interesi?
POSLUŠAJ ČLANEK
Ob obisku Vladimirja Putina v Sloveniji se odpirajo vprašanja, zakaj se je Slovenija odločila za delikatno držo nezvestobe do skupnega odnosa Zahodnih zaveznikov do države ki je zaradi svoje ekspanzionistične politike in kršenja človekovih pravic ter svoboščin pod sankcijami EU.
Mnogi menijo, da je Slovenija namesto pokončne raje zavzela pragmatično držo, ker v odpiranju vrata Putinu na Zahod išče lastne gospodarske koristi.
Na Domovini smo se odločili preveriti, kako tesno je gospodarsko sodelovanje med državama in za katera slovenska podjetja je ruski trg pomemben.
Slovenija večina svojega blaga - štiri petine - izvozi v države članice EU, največ v Nemčijo, Italijo, Avstrijo, Hrvaško in Francijo.
Z državami nečlanicamu EU pa Slovenija ustvari zgolj petino celotne blagovne menjave, znotraj te pa je na prvem mestu Rusija s 14,3 % celotnega izvoza v nečlanice EU, medtem ko največ uvažamo iz Kitajske.
Iz spodnje razpredelnice lahko ugotovimo, da je izvoz v Rusijo dosegel rekordne vrednosti leta 2013, ko je presegel milijardo evrov. Tudi v letu pred 2013 in po se je ta številka gibala okrog meje 1 milijarde.
Nato so tudi slovenski izvoz v Rusijo okrnile sankcije EU in ZDA proti največji državi na svetu. Podatki za leto 2016 so seveda še nepopolni, veljajo za prvo četrtletje.
Uvoz ruskega blaga na ozemlje RS pa se ves čas giblje nekje med 200 in 400 milijoni evrov na leto. Sankcije proti Rusiji so prizadele tudi uvoz, ki se je leta 2015 zmanjšal skoraj za 180 milijonov evrov iz leta 2014.
Saldo se v večini primerov giblje nekje na pol milijarde evrov letno.
Daleč največji delež izdelkov, ki jih slovenska podjetja izvažajo v Rusijo, so farmacevtski proizvodi. V letu 2015 je njihov delež znašal 37% slovenskega izvoza.
Sledijo stroji in mehanske naprave, tudi jedrski reaktorji, njihov odstotek pa je že precej nižji. Skoraj enaki odstotek izvoza predstavljajo električni stroji, ter oprema za zvočno ali video snemanje. Ostale stvari znašajo manj kot 10 % izvoza.
Kar 70 % delež slovenskega uvoza iz Rusije znašajo mineralna goriva in olja ter izdelki iz teh dveh sestavin. 12% delež predstavljajo aluminijski izdelki, z enakim 2 % deležem pa na našem trgu nastopajo celuloza in celulozni izdelki, surove kože z dlako in usnje, različne vrste orodja ter, zanimivo, tudi farmacevtski izdelki.
Po podatkih spletnega portala Izvozno okno iz leta 2014 v Rusko federacijo sicer izvaža 521 slovenskih podjetij.
Pomembnejši slovenski izvozniki na ruski trg so Lek, Krka, Gorenje, Iskratel, Helios, Juteks, Savatech, Droga Kolinska, Comita, Letrika, Hidria IMP Klima, Gostol-Gopan, Riko, Trimo, Eti, Duol, Bosio in Lisca. Pri uvozu pa so najuspešnejša podjetja Petrol, Impol in Slovenska Industrija Jekla.
Na spletni strani slovenskega veleposlaništva v Moskvi omenjajo 26 predstavništev slovenskih podjetij v Ruski federaciji in ruskih pravnih oseb, ki so v slovenski lasti. Za največje slovenske izvoznike je poslovanje z Rusijo ključ do njihovega uspeha.
Lep primer tega je Krka, ki ima svoje predstavništvo v Rusiji že več kot 20 let. V Moskvi so ga ustanovili leta 1992. Čez sedem let so v Istri v bližini Moskve zgradili proizvodno podjetje OOO Krka Rus, leta 2003 pa še farmacevtsko tovarno. V Sergejevem posadu razpolagajo še z distribucijskim podjetjem OOO Krka Farma. V vseh treh enotah je trenutno zaposlenih več kot 1700 ljudi.
Padec kupne moči Rusov in uvedba sankcij sta prizadeli tako slovenska podjetja, ki izvažajo v Rusijo, kot tudi podjetja, ki tam izvajajo inženiring posle. Kar nekaj načrtovanih projektov, za katera so slovenska podjetja podpisala pogodbe, ponekod celo naredila projekte, je namreč do nadaljnjega zamrznjenih, saj ni denarja za nadaljevanje investicij.
Posledice sankcij proti Rusiji je lepo opisal Janez Škrabec direktor Rika, ki veliko posluje na ruskem trgu. "Ker Slovenija v Rusko federacijo ne izvaža niti mesa niti mleka, bi na prvi pogled lahko rekli, da nas sankcije Rusije niso prizadele. Ampak ali veste, za koliko so zaradi tega padle cene mleka v Evropi? Za 50 odstotkov. Lahko si predstavljate, kakšne posledice ima to za naše kmete, za nas nasploh."
Mnogi menijo, da je Slovenija namesto pokončne raje zavzela pragmatično držo, ker v odpiranju vrata Putinu na Zahod išče lastne gospodarske koristi.
Na Domovini smo se odločili preveriti, kako tesno je gospodarsko sodelovanje med državama in za katera slovenska podjetja je ruski trg pomemben.
Slovenija večina svojega blaga - štiri petine - izvozi v države članice EU, največ v Nemčijo, Italijo, Avstrijo, Hrvaško in Francijo.
Z državami nečlanicamu EU pa Slovenija ustvari zgolj petino celotne blagovne menjave, znotraj te pa je na prvem mestu Rusija s 14,3 % celotnega izvoza v nečlanice EU, medtem ko največ uvažamo iz Kitajske.
Kakšen je naš uvoz v Rusijo v primerjavi z izvozom?
Iz spodnje razpredelnice lahko ugotovimo, da je izvoz v Rusijo dosegel rekordne vrednosti leta 2013, ko je presegel milijardo evrov. Tudi v letu pred 2013 in po se je ta številka gibala okrog meje 1 milijarde.
Nato so tudi slovenski izvoz v Rusijo okrnile sankcije EU in ZDA proti največji državi na svetu. Podatki za leto 2016 so seveda še nepopolni, veljajo za prvo četrtletje.
Uvoz ruskega blaga na ozemlje RS pa se ves čas giblje nekje med 200 in 400 milijoni evrov na leto. Sankcije proti Rusiji so prizadele tudi uvoz, ki se je leta 2015 zmanjšal skoraj za 180 milijonov evrov iz leta 2014.
Saldo se v večini primerov giblje nekje na pol milijarde evrov letno.
Katere dobrine največ izvažamo v Rusijo in kaj uvažamo?
Daleč največji delež izdelkov, ki jih slovenska podjetja izvažajo v Rusijo, so farmacevtski proizvodi. V letu 2015 je njihov delež znašal 37% slovenskega izvoza.
Sledijo stroji in mehanske naprave, tudi jedrski reaktorji, njihov odstotek pa je že precej nižji. Skoraj enaki odstotek izvoza predstavljajo električni stroji, ter oprema za zvočno ali video snemanje. Ostale stvari znašajo manj kot 10 % izvoza.
Kar 70 % delež slovenskega uvoza iz Rusije znašajo mineralna goriva in olja ter izdelki iz teh dveh sestavin. 12% delež predstavljajo aluminijski izdelki, z enakim 2 % deležem pa na našem trgu nastopajo celuloza in celulozni izdelki, surove kože z dlako in usnje, različne vrste orodja ter, zanimivo, tudi farmacevtski izdelki.
Katera podjetja delujejo na ruskem trgu?
Po podatkih spletnega portala Izvozno okno iz leta 2014 v Rusko federacijo sicer izvaža 521 slovenskih podjetij.
Pomembnejši slovenski izvozniki na ruski trg so Lek, Krka, Gorenje, Iskratel, Helios, Juteks, Savatech, Droga Kolinska, Comita, Letrika, Hidria IMP Klima, Gostol-Gopan, Riko, Trimo, Eti, Duol, Bosio in Lisca. Pri uvozu pa so najuspešnejša podjetja Petrol, Impol in Slovenska Industrija Jekla.
Na spletni strani slovenskega veleposlaništva v Moskvi omenjajo 26 predstavništev slovenskih podjetij v Ruski federaciji in ruskih pravnih oseb, ki so v slovenski lasti. Za največje slovenske izvoznike je poslovanje z Rusijo ključ do njihovega uspeha.
Lep primer tega je Krka, ki ima svoje predstavništvo v Rusiji že več kot 20 let. V Moskvi so ga ustanovili leta 1992. Čez sedem let so v Istri v bližini Moskve zgradili proizvodno podjetje OOO Krka Rus, leta 2003 pa še farmacevtsko tovarno. V Sergejevem posadu razpolagajo še z distribucijskim podjetjem OOO Krka Farma. V vseh treh enotah je trenutno zaposlenih več kot 1700 ljudi.
Sankcije proti Rusiji in njihov vpliv na gospodarstvo
Padec kupne moči Rusov in uvedba sankcij sta prizadeli tako slovenska podjetja, ki izvažajo v Rusijo, kot tudi podjetja, ki tam izvajajo inženiring posle. Kar nekaj načrtovanih projektov, za katera so slovenska podjetja podpisala pogodbe, ponekod celo naredila projekte, je namreč do nadaljnjega zamrznjenih, saj ni denarja za nadaljevanje investicij.
Posledice sankcij proti Rusiji je lepo opisal Janez Škrabec direktor Rika, ki veliko posluje na ruskem trgu. "Ker Slovenija v Rusko federacijo ne izvaža niti mesa niti mleka, bi na prvi pogled lahko rekli, da nas sankcije Rusije niso prizadele. Ampak ali veste, za koliko so zaradi tega padle cene mleka v Evropi? Za 50 odstotkov. Lahko si predstavljate, kakšne posledice ima to za naše kmete, za nas nasploh."
Predsednik SLS Cerarja pozval k odpravi sankcij proti Rusiji
Predsednik SLS mag. Marko Zidanšek je na premiera dr. Mira Cerarja ponovno naslovil pobudo za preklic sankcij na poslovanje z Rusijo.
V javnem pismu je zapisal, da se mu zdi pred skorajšnjim obiskom predsednika Ruske federacije v Sloveniji taka poteza nujna. "Pokažite, da imate jasno vizijo vodenja Vlade RS in da delate v dobro vseh državljanov, ter g. Putinu med njegovim obiskom zagotovite, da se boste na Vrhu EU zavzeli za preklic sankcij na trgovanje z Rusijo," na Cerarja apelira Zidanšek.
PO Zidanškovem mnenju so na uvedbo sankcij proti Rusiji vplivale ZDA, a s tem niso dosegle pričakovanega učinka dokaza premoči nad to državo.
"V tem boju pa so se kot nedolžne žrtve znašli tudi slovenski kmetje in podjetniki, ki pri nas najbolj akutno občutijo posledice," še ocenjuje Zidanšek
Predsednik SLS mag. Marko Zidanšek je na premiera dr. Mira Cerarja ponovno naslovil pobudo za preklic sankcij na poslovanje z Rusijo.
V javnem pismu je zapisal, da se mu zdi pred skorajšnjim obiskom predsednika Ruske federacije v Sloveniji taka poteza nujna. "Pokažite, da imate jasno vizijo vodenja Vlade RS in da delate v dobro vseh državljanov, ter g. Putinu med njegovim obiskom zagotovite, da se boste na Vrhu EU zavzeli za preklic sankcij na trgovanje z Rusijo," na Cerarja apelira Zidanšek.
PO Zidanškovem mnenju so na uvedbo sankcij proti Rusiji vplivale ZDA, a s tem niso dosegle pričakovanega učinka dokaza premoči nad to državo.
"V tem boju pa so se kot nedolžne žrtve znašli tudi slovenski kmetje in podjetniki, ki pri nas najbolj akutno občutijo posledice," še ocenjuje Zidanšek
Zadnje objave
So v ceno dvigal všteli še jahto?
14. 10. 2024 ob 21:16
Zahtevajo spoštovanje človekovih pravic vseh državljanov, ne le zgolj nekaterih
14. 10. 2024 ob 19:30
Primerjava starega in novega sistema obračunavanja
14. 10. 2024 ob 15:00
Po Anžetu Logarju tudi Eva Irgl izstopila iz SDS. Bo naslednji Dejan Kaloh?
14. 10. 2024 ob 14:23
Nov obračun omrežnine: previdnost ne bo odveč
14. 10. 2024 ob 11:50
Vrnitev v šestdeseta?
14. 10. 2024 ob 6:00
Kako ustreči …
13. 10. 2024 ob 18:33
Predlog za film: Favstina
13. 10. 2024 ob 15:04
Ekskluzivno za naročnike
Primerjava starega in novega sistema obračunavanja
14. 10. 2024 ob 15:00
Nov obračun omrežnine: previdnost ne bo odveč
14. 10. 2024 ob 11:50
Vrnitev v šestdeseta?
14. 10. 2024 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
OCT
15
Oblast se ozira nazaj, domoljubi pa naprej (Pogovor)
18:00 - 20:00
OCT
17
OCT
17
OCT
18
Štirje letni časi pod Celjskim stropom (koncert)
17:00 - 19:00
OCT
19
Vpliv gibanja na razvoj in učenje otrok (Seminar)
09:00 - 17:00
Izbor urednika
Bo nov sistem zaračunavanja omrežnine zadušil gospodarstvo?
11. 10. 2024 ob 15:00
Quo vadis, Bližnji vzhod?
8. 10. 2024 ob 15:00
(Pre)težki nahrbtnik kandidatke za evropsko komisarko
3. 10. 2024 ob 6:00
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.