Nenavadne smrti se v Rusiji dogajajo tudi politikom

Tako kot v Rusiji v nenavadnih okoliščinah umirajo kritični novinarji, ni nič drugače s politiki. Sumljive smrti kritikov oblasti, borcev za človekove pravice in  in svarilcev pred državnim kriminalom in korupcijo so v Rusiji pogosto zavite v tančico skrivnosti.

Včasih nenavadne smrti presenetijo tudi tiste, ki so Kremlju, vsaj na zunaj, zvesti. 

V nadaljevanju smo zbrali zgodbe, ki so medijsko najbolj izstopajoče. Kljub mnogim obtožbam in sumničenjem se še vedno ne more s prstom pokazati na “tistega”, ki je za dejanja resnično odgovoren. 

Čaj s polonijem

Nekdanji podpolklovnik ruske varnostne službe FSB Aleksander Litvinenko je leta 1998 oblastem javno očital, da so odredili umor ruskega oligarha Borisa Berezovskega, zaradi česar je pristal v zaporu. Ko so ga leta 2000 izpustili, je izkoristil priložnost in zaprosil za azil v Veliki

Aleksander Litvinenko. Vir: Wikipedia
Aleksander Litvinenko. Vir: Wikipedia

Britaniji, kjer se je udejstvoval kot pisatelj, novinar in sodelavec britanskih varnostnih služb.

Objavil je dve knjigi, ki so ju v Rusiji prepovedali: Razstreljevanje Rusije: Zarota proti demokraciji in Tolpa z Lubjanke. V njih je ruske tajne službe obtožil krivde za bombardiranje stanovanj po Rusiji leta 1999, Putina pa smrti novinarke Ane Politkovske.

Leta 2006 pa je po skodelici čaja nenadoma zbolel, zdravniki so diagnosticirali zastrupitev z radioaktivnim izotopom polonij-210, zaradi katere je tri tedne po zastrupitvi umrl. Naročnik umora je po desetih letih uradno še vedno ni znan, njegova vdova in Scotland Yard pa domnevata, da je med vpletenimi tudi Kremlin.

Pretepen do smrti?

Sergej Magnicki. Vir: Wikipedia
Sergej Magnicki. Vir: Wikipedia

Leta 2013 je bil Sergej Magnicki na moskovskem sodišču obsojen davčne utaje, čeprav je v zaporu preminil že leta 2009.

Sicer odvetnik v eni izmed moskovskih odvetniških hiš je prišel na sled kraji 230 milijonov dolarjev, v kateri je bilo vpletenih okoli šestdeset državnih uradnikov, iz davkarije, notranjega ministrstva in policije. Toda ko je svoje ugotovitve leta 2008 predal oblastem, so ga nemudoma priprli zaradi suma utaje davkov.

Domnevno je umrl zaradi zastrupitve ob nezdravljenem pankreatitisu in zaradi srčnega napada, posledice na njegovem truplu pa so nakazovale, da je bil morda pretepen do smrti.  Kljub temu so po štirih letih raziskovanja “ugotovili”, da Magnickega v zaporu niso mučili.

Po njem so v ZDA leta 2012 sprejeli zakon Magnicki, ki določenim ruskim državljanom, povezanimi s kršenjem človekovih pravic, prepoveduje vstop v ZDA.

Na pragu Kremlja

boris nemcov
Boris Nemcov leta 2014. Vir: Wikipedia

Najbolj odmeven umor zadnjih let se je zgodil nedaleč od kremeljskih vrat, ko so 55-letnega fizika in politika Borisa Nemcova februarja lani zadeli v hrbet štirje streli.

Že 7. marca so aretirali dva osumljenca iz Severnega Kavkaza, toda naročnik umora še vedno ni znan.

Pod Jelcinovo vlado ustvaril bleščečo politično kariero – bil gubernator Nižjega Novgoroda in celo podpredsednik vlade, ob nastopu Putinove vladavine pa je pristal v opoziciji, sodeloval v več proevropskih gibanjih in bil član lokalnih oblasti v Jaroslavlju.

Liberalec po duši, če se opremo na rusko tradicijo, v kateri so liberalci pristaši prozahodnjaštva in proevropskosti, je ostro kritiziral Putinov režim.

Opozarjal je na nepravilnosti v zvezi z olimpijskimi igrami v Sočiju leta 2014 in kritiziral rusko intervencijo v Ukrajini. Ravno v času smrti je pisal poročilo, v katerem bi razkril, da se v vzhodni Ukrajini borijo tudi ruski vojaki, ki jih je Kremelj sicer zanikal.

Njegova hčerka Žana Nemcova je pol leta po njegovi smrti ustanovila Sklad Borisa Nemcova s sedežem v Nemčiji z namenom podpiranja evropskih vrednot.

Buldožerjeva smrt

Mihail Lesin in Vladimir Putin. Vir: Wikipedia
Mihail Lesin in Vladimir Putin. Vir: Wikipedia

Mihail Lesin, znan kot “Buldožer”, je veljal za zvestega Kremeljčana, zaslužnega za pometanje afer pod kremeljsko preprogo in preganjanje (pre)kritičnih ruskih medijev.

Podprl je projekt RT (Russia Today), propagandni medijski projekt, ki oddaja po vsem svetu v največjih svetovnih jezikih. Ob svoji uspešni karieri v medijih je pogosto naletel na očitke o vpletenosti v korupcijo, s čimer so povezovali njegove posesti v Kaliforniji.

Vodjo televizijske produkcije in predsednikovega medijskega svetovalca so našli mrtvega v hotelski sobi v Washingtonu novembra lani, vprašanje nasilne smrti pa je še vedno ena izmed realnih opcij, ki buri duhove privržencev teorije zarote.

Skrivnost očeta oligarhičnega sistema

boris berezovski
Boris Berezovski. Vir: Wikipedia

Ob svoji smrti marca 2013 67-letni  Boris Berezovski, eden izmed očetov oligarhičnega sistema, ni bil najbolj priljubljena osebnost v Rusiji.

Doktor matematičnih znanosti in član Ruske akademije znanosti se je v času tranzicije zavihtel v polje nafte in medijev, začela ga je privlačiti še politika, toda ravno takrat, ko je na moči začel pridobivati Vladimir Putin, ki je začel s politiko razbijanja moči oligarhov.

Zaradi nasprotovanj se je bil Berezovski leta 2000 prisiljen zateči v London, v Rusiji pa so ga med tem časom obsodili goljufije in poneverb. Do zadnjega diha pa je nasprotoval politiki Kremlja, Putina pa označeval kot “tirana”.

Vprašanje njegove smrti ostaja odprto: nekateri domnevajo, da ga je izdalo srce, drugi, da depresija zaradi naraščajočih finančnih težav, tretji pa omenjajo možnost naklepnega umora.

1 komentar

Komentiraj