Obisk Vladimirja Putina in dvojna igra Slovenije
POSLUŠAJ ČLANEK
Sobotni obisk Vladimirja Putina v Sloveniji odpira kar nekaj pomislekov, hkrati pa je lahko tudi dobra iztočnica za premislek o položaju naše države v svetu.
Obiski državnika visokega nivoja, še posebej v povezavi s pietetnimi dogodki, so skoraj po pravilu dobra priložnost za ustvarjanje pristnih povezav ne zgolj med narodi, temveč tudi med voditelji držav ter odpirajo nova vrata za vse vrste sodelovanj.
Toda tudi če ob Putinovem obisku Ruske kapelice ignoriramo nedavna opozorila ukrajinskih strokovnjakov, da je velik del vojakov, umrlih v plazu leta 1916, pravzaprav neruske oziroma ukrajinske narodnosti, ne moremo mimo tega, kar Vladimir Putin predstavlja v nemirnem sodobnem svetu.
Težko bi bilo najti manj primernega in bolj kontroverznega častnega gosta kot je trenutni ruski predsednik, da bi se skupaj z njim poklonili žrtvam in razmislili o smrti in nesmiselnem nasilju.
Bivši KGB-jevec, ki je v svoji karieri na čelu Rusije poskrbel za eskalacijo in krvavi konec vojne v Čečeniji, ki ga številne organizacije obtožujejo pobijanja novinarjev, opozicijskih voditeljev in kritikov (pri čemer se z uporabo radioaktivnih snovi kot pripomočka za umor že približuje filmskim zlikovcem), bo lahko sedaj, po zaslugi našega vrlega predsednika, pred celotnim svetom nastopal kot užaloščeni voditelj Matere Rusije.
Tej liniji osebne kritike bi se sicer dalo ugovarjati, kot to tudi počne zunanji minister Erjavec, da je namreč Putin v Sloveniji zgolj v komemorativni funkciji in da se zaradi 100-letne obletnice postavitve kapelice spodobi povabiti najvišji državni nivo.
Prav, politika je pač območje mogočega in realističnega in Putina ruski narod, roko na srce, podpira, zato nismo mogli pričakovati nikogar drugega.
Pri tem pa se postavlja veliko bolj aktualno vprašanje, namreč ali je bilo samo povabilo v trenutni situaciji pametna poteza?
Rusija v vseh zgodovinskih oblikah namreč že kar nekaj generacij, še posebej pa se je to pokazalo po zadnji agresiji v Ukrajini, straši manjše vzhodnoevropske narode.
Njihov strah je utemeljen, saj ZDA kot glavni nasprotnik ruske ekspanzije v skladu z Obamovim zunanjepolitičnim »Obratom proti Aziji« vedno manj pozornosti posvečajo evropskim državam, od katerih se pričakuje več skrbi in denarja za lastne obrambne zmožnosti.
Dejstvo, da od Natovih evropskih zaveznic kar 20 članic ne dosega zavezujočih 2 odstotka BDP-ja za obrambni proračun, še dodano potrjuje nujnost enotne evropske zunanjepolitične in obrambne strategije.
In v to situacijo sedaj vstopa Slovenija s solistično akcijo vabljenja ruskega predsednika; ne zgolj na komemoracijo, temveč ob istem času tudi s slavnostnim odprtjem še enega spomenika padlim ruskim vojakom na Žalah.
Če bi si o našem političnem vrhu mislili zgolj najboljše, bi lahko sprejeli celotni dogodek kot pohvalno epizodo ponujene roke v upanju na boljšo prihodnost.
Vsak malo bolj ciničen in zgodovinsko podučen človek pa bo v Putinovem obisku Slovenije kot članice EU in NATA videl zgolj nadaljevanje igre na dveh stolih, ki se jo je pred nekaj desetletji z Zahodom in Vzhodom šel pokojni voditelj Jugoslavije.
Obiski državnika visokega nivoja, še posebej v povezavi s pietetnimi dogodki, so skoraj po pravilu dobra priložnost za ustvarjanje pristnih povezav ne zgolj med narodi, temveč tudi med voditelji držav ter odpirajo nova vrata za vse vrste sodelovanj.
Toda tudi če ob Putinovem obisku Ruske kapelice ignoriramo nedavna opozorila ukrajinskih strokovnjakov, da je velik del vojakov, umrlih v plazu leta 1916, pravzaprav neruske oziroma ukrajinske narodnosti, ne moremo mimo tega, kar Vladimir Putin predstavlja v nemirnem sodobnem svetu.
Tudi če ob Putinovem obisku Ruske kapelice ignoriramo nedavna opozorila ukrajinskih strokovnjakov, da je velik del vojakov, umrlih v plazu leta 1916, pravzaprav neruske oziroma ukrajinske narodnosti, ne moremo mimo tega, kar Vladimir Putin predstavlja v nemirnem sodobnem svetu.
Slovenija mu odpira vrata velikega odra
Težko bi bilo najti manj primernega in bolj kontroverznega častnega gosta kot je trenutni ruski predsednik, da bi se skupaj z njim poklonili žrtvam in razmislili o smrti in nesmiselnem nasilju.
Bivši KGB-jevec, ki je v svoji karieri na čelu Rusije poskrbel za eskalacijo in krvavi konec vojne v Čečeniji, ki ga številne organizacije obtožujejo pobijanja novinarjev, opozicijskih voditeljev in kritikov (pri čemer se z uporabo radioaktivnih snovi kot pripomočka za umor že približuje filmskim zlikovcem), bo lahko sedaj, po zaslugi našega vrlega predsednika, pred celotnim svetom nastopal kot užaloščeni voditelj Matere Rusije.
Tej liniji osebne kritike bi se sicer dalo ugovarjati, kot to tudi počne zunanji minister Erjavec, da je namreč Putin v Sloveniji zgolj v komemorativni funkciji in da se zaradi 100-letne obletnice postavitve kapelice spodobi povabiti najvišji državni nivo.
Prav, politika je pač območje mogočega in realističnega in Putina ruski narod, roko na srce, podpira, zato nismo mogli pričakovati nikogar drugega.
Pri tem pa se postavlja veliko bolj aktualno vprašanje, namreč ali je bilo samo povabilo v trenutni situaciji pametna poteza?
Zgodovinska izkušnja z Rusijo straši male obmejne narode
Rusija v vseh zgodovinskih oblikah namreč že kar nekaj generacij, še posebej pa se je to pokazalo po zadnji agresiji v Ukrajini, straši manjše vzhodnoevropske narode.
Njihov strah je utemeljen, saj ZDA kot glavni nasprotnik ruske ekspanzije v skladu z Obamovim zunanjepolitičnim »Obratom proti Aziji« vedno manj pozornosti posvečajo evropskim državam, od katerih se pričakuje več skrbi in denarja za lastne obrambne zmožnosti.
Dejstvo, da od Natovih evropskih zaveznic kar 20 članic ne dosega zavezujočih 2 odstotka BDP-ja za obrambni proračun, še dodano potrjuje nujnost enotne evropske zunanjepolitične in obrambne strategije.
In v to situacijo sedaj vstopa Slovenija s solistično akcijo vabljenja ruskega predsednika; ne zgolj na komemoracijo, temveč ob istem času tudi s slavnostnim odprtjem še enega spomenika padlim ruskim vojakom na Žalah.
Če bi si o našem političnem vrhu mislili zgolj najboljše, bi lahko sprejeli celotni dogodek kot pohvalno epizodo ponujene roke v upanju na boljšo prihodnost.
Vsak malo bolj ciničen in zgodovinsko podučen človek pa bo v Putinovem obisku Slovenije kot članice EU in NATA videl zgolj nadaljevanje igre na dveh stolih, ki se jo je pred nekaj desetletji z Zahodom in Vzhodom šel pokojni voditelj Jugoslavije.
Zadnje objave
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Volitve na Hrvaškem – zmaga tradicionalnih vrednot
18. 4. 2024 ob 8:42
V Velenju vzklikali: »Lopovi! Lopovi!«
18. 4. 2024 ob 6:00
Bo moral občudovalec Hitlerja Urban Purgar znova v zapor?
17. 4. 2024 ob 17:46
Kako pripravljeni smo na katastrofe? Verjetno manj, kot verjamemo
17. 4. 2024 ob 16:15
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
2 komentarja
marjetica
Dober komentar.
biljan
Ko sta bil na Brniku Grmiček (Bush) in Putin, ste vsi ploskali, kako pomembno je to. Pa tudi grmičkovo teroristično delovanje po Aziji, Bližnjem vzhodu in Afriki sedaj čutimo na evropskih tleh. Zanimivo pa je, da ob aktualnih dogajanjih med muslimani in Evropejci v Evropi in z njo v Slovenjii, nihče ne pogleda, kaj se kuha v BiH, kjer so s 196 tisoč začasno uvoženimi bošnjaškimi begunci iz začetka 90. let v Evropo in drugam po svetu, Bošnjaki postali večinski narod. Za 0,11 odstotka nad polovico. Zato je modrovanje o tem ali so bili žrtve pod Vršičem Ukrajinci ali Rusi skoraj nesmiselno, saj so bili tedaj vsi pipadniki ruske armade. O Putinovem obisku pa le to: Ruska federacija je največja, Slovenija, pa najlepša na svetu. Zato vendar že sprejmite takega gosta z dobrimi mislimi in željami ternameni. Morda sta pozabili, da ste Janezu Pavlu II. zapeli za rojstni dan v Postojni najprej v angleščini in, da je taisti popež dal v Ljubljani, če me spomin ne vara, podaril 20 tisoč dolarjev za uboge muslimane v BiH, katerim so po izjavi Hayata vozili denarno pomoč z vsega sveta, pa sedaj ne vedo, kje je ves ta denar. In ne pozabimo, v večini so pravočasno - tudi s pomočjo Zdravka V. Inzka kot veleposlanika Avstrije v Sarajevu - popihali pravočasno po svetu. Bi se v Sloveniji vendar začeli pogovarjati tudi o tem. Pa še to, prav zanima me, kateri del Sarajeva-Capajeba so nedavno pokazali Branku Grimsu ob njegove m obisku tam? Jaz ruševin pred leti v Sarajevu nisem videl, če izzvzamem mestno hišo, za katero pa se bo tudi pokazalo, kdo jo je dejansko napadal.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.