Slovenske železnice nič več iz časov Avstro-Ogrske
Blaž Čermelj
- 30. 7. 2021 ob 20:38
- 29 komentarjev
POSLUŠAJ ČLANEK
Slovenska prometna infrastruktura z velikimi koraki stopa v boljše čase. Ena od najpomembnejših projektov se trenutno odvijata v bližini Jesenic pod vznožjem Karavank, kjer pomembno prometno pot iz savske v dravsko dolino že od leta 1906 skrajšuje skoraj osem kilometrov dolg železniški predor.
Devetdeset let kasneje so ob njem začeli vrtati tudi cestni predor, ob naraščanju prometa pa sta se v zadnjih desetletjih izkazala kot premalo zmogljiva in preveč zastarela za trenutne potrebe. Zato je padla odločitev o njuni nadgradnji.
Prvi korak k nadgradnji tega prometnega vozlišča je bil simbolično dokončan včeraj, ko sta slovenski infrastrukturni minister Jernej Vrtovec in njegova avstrijska kolegica Leonore Gewessler s slovesno vožnjo skozi predor naznanila zaključek njegove varnostno-tehnične nadgradnje. Ob tem sta izrazila prepričanje, da železnice predstavljajo hrbtenico mobilnosti prihodnosti.
Desetmesečni projekt prenove je bil veliko zahtevnejši, kot se zdi na prvi pogled. Gradbincem je bil namreč prihranjen zgolj del, ki se tiče vrtanja predorske cevi, vse preostalo pa je bilo potrebno zgraditi na novo. Tako je bilo iz predora odstranjeno praktično vse, kar ni predstavljajo njegovih nosilnih sten. Le te pa so bile na poškodovanih mestih sanirane. Obnovljen je bil tudi sam vhodni portal, uredili pa so tudi odvodnjavanje vode, intervencijske poti ter sisteme za zagotavljanje požarne varnosti.
Nekdanjo dvotirno progo je zamenjal en sam tir. Ta poteza je bila smiselna tudi zato, ker se številni vlaki zaradi večjih dimenzij v predoru že sedaj niso mogli srečevati, njihova hitrost pa bo po novem lahko 120 in ne več zgolj 50 kilometrov na uro. Proga sedaj ustreza evropski kategorizaciji D4 in dopušča 22,5 tone osnega pritiska. Vse to pomeni, da se je kapaciteta predora, kljub odstranitvi enega tira, v praksi znatno povečala.
Stroški prenove, ki v tem trenutku še ni popolnoma končana, naj bi Slovenijo in Avstrijo skupno stali 79 milijonov evrov, od tega je 49 milijonov prispeval evropski kohezijski sklad.
Tako obsežna prenova je bila razumljivo načrtovana že za nekaj let vnaprej, zato bi bilo zasluge zanjo nepravično pripisati zgolj ekipi enega ministrstva. Je pa zdajšnja ekipa pod vodstvom agilnega ministra Jerneja Vrtovca dala velik pospešek tudi sočasni obnovi gorenjske proge. Obnova le te naj bi namreč v času popolne zapore predora potekala zgolj do postajališča Podnart. Zdajšnja ekipa pa se je odločila, da si raje zastavi ambicioznejši cilj ter začne s prenovo železniške proge vse do Kranja.
Le ta bo trajala še vse do 22. avgusta, v tem času se bodo uredile še nekatere protihrupne ograje (Hrušica) ter dokončala potniška infrastruktura tudi na manjših železniških postajah. Ve tem času bodo lokalne potniške vlake še vedno nadomeščali z avtobusi. Tovorni in mednarodni potniški promet pa že lahko potekata nemoteno.
Kot je na slovesnosti ob predaji obnovljenega predora v promet poudaril minister Vrtovec, se ministrstvo zaveda, "da mora slovenska železnica v praksi postati hrbtenica prevoza potnikov in tovora in mora odigrati ključno vlogo pri razogljičenju prometa. Leto 2021 je evropsko leto železnic v okviru katerega na Ministrstvu za infrastrukturo spodbujamo železniški promet kot trajnostno, mobilno in varno rešitev za vse udeležence v prometu."
Slovenija v tem trenutku tako ne posodablja zgolj železniške infrastrukture na Gorenjskem, temveč tudi progo skozi Zasavje in progo od Maribora do državne meje (Šentilja), kjer se gradita novi predor Pekel in viadukt Pesnica. Proga pa se v tem trenutku že obnavlja tako, da bo v prihodnosti ob dogovoru z Avstrijo omogočila graditev tudi drugega tira.
Slovenija bo za posodobitev železniške infrastrukture samo letos namenila 509 milijonov evrov, še dodatnih 280 pa si je v prihodnjih letih zagotovila tudi evropskega načrta za okrevanje in odpornost.
Eden ključnih projektov se bo v prihodnje odvijal na Kraškem robu, kjer gradbišča II. tira Divača - Koper trenutno bolj ali manj mirujejo. Vendar pa se gradbinci že pripravljajo na skorajšnji začetek gradnje.
Je pa v tem trenutku polno operativno gradbišče nove cevi karavanškega cestnega predora, kjer so gradbinci izkopali že skoraj kilometer nove cevi. Trenutna dela potekajo brez nezgod in drugih večjih težav. Sam izkop predorske cevi pa bo trajal še več let, po predvidevanjih naj bi z deli tako zaključili v maju 2025.
Devetdeset let kasneje so ob njem začeli vrtati tudi cestni predor, ob naraščanju prometa pa sta se v zadnjih desetletjih izkazala kot premalo zmogljiva in preveč zastarela za trenutne potrebe. Zato je padla odločitev o njuni nadgradnji.
Prvi korak k nadgradnji tega prometnega vozlišča je bil simbolično dokončan včeraj, ko sta slovenski infrastrukturni minister Jernej Vrtovec in njegova avstrijska kolegica Leonore Gewessler s slovesno vožnjo skozi predor naznanila zaključek njegove varnostno-tehnične nadgradnje. Ob tem sta izrazila prepričanje, da železnice predstavljajo hrbtenico mobilnosti prihodnosti.
Desetmesečni projekt prenove je bil veliko zahtevnejši, kot se zdi na prvi pogled. Gradbincem je bil namreč prihranjen zgolj del, ki se tiče vrtanja predorske cevi, vse preostalo pa je bilo potrebno zgraditi na novo. Tako je bilo iz predora odstranjeno praktično vse, kar ni predstavljajo njegovih nosilnih sten. Le te pa so bile na poškodovanih mestih sanirane. Obnovljen je bil tudi sam vhodni portal, uredili pa so tudi odvodnjavanje vode, intervencijske poti ter sisteme za zagotavljanje požarne varnosti.
Nekdanjo dvotirno progo je zamenjal en sam tir. Ta poteza je bila smiselna tudi zato, ker se številni vlaki zaradi večjih dimenzij v predoru že sedaj niso mogli srečevati, njihova hitrost pa bo po novem lahko 120 in ne več zgolj 50 kilometrov na uro. Proga sedaj ustreza evropski kategorizaciji D4 in dopušča 22,5 tone osnega pritiska. Vse to pomeni, da se je kapaciteta predora, kljub odstranitvi enega tira, v praksi znatno povečala.
Stroški prenove, ki v tem trenutku še ni popolnoma končana, naj bi Slovenijo in Avstrijo skupno stali 79 milijonov evrov, od tega je 49 milijonov prispeval evropski kohezijski sklad.
Slovenija obnovila tudi del gorenjske proge
Tako obsežna prenova je bila razumljivo načrtovana že za nekaj let vnaprej, zato bi bilo zasluge zanjo nepravično pripisati zgolj ekipi enega ministrstva. Je pa zdajšnja ekipa pod vodstvom agilnega ministra Jerneja Vrtovca dala velik pospešek tudi sočasni obnovi gorenjske proge. Obnova le te naj bi namreč v času popolne zapore predora potekala zgolj do postajališča Podnart. Zdajšnja ekipa pa se je odločila, da si raje zastavi ambicioznejši cilj ter začne s prenovo železniške proge vse do Kranja.
Le ta bo trajala še vse do 22. avgusta, v tem času se bodo uredile še nekatere protihrupne ograje (Hrušica) ter dokončala potniška infrastruktura tudi na manjših železniških postajah. Ve tem času bodo lokalne potniške vlake še vedno nadomeščali z avtobusi. Tovorni in mednarodni potniški promet pa že lahko potekata nemoteno.
Železnica mora postati hrbtenica prevoza tovora in potnikov
Kot je na slovesnosti ob predaji obnovljenega predora v promet poudaril minister Vrtovec, se ministrstvo zaveda, "da mora slovenska železnica v praksi postati hrbtenica prevoza potnikov in tovora in mora odigrati ključno vlogo pri razogljičenju prometa. Leto 2021 je evropsko leto železnic v okviru katerega na Ministrstvu za infrastrukturo spodbujamo železniški promet kot trajnostno, mobilno in varno rešitev za vse udeležence v prometu."
Slovenija v tem trenutku tako ne posodablja zgolj železniške infrastrukture na Gorenjskem, temveč tudi progo skozi Zasavje in progo od Maribora do državne meje (Šentilja), kjer se gradita novi predor Pekel in viadukt Pesnica. Proga pa se v tem trenutku že obnavlja tako, da bo v prihodnosti ob dogovoru z Avstrijo omogočila graditev tudi drugega tira.
Slovenija bo za posodobitev železniške infrastrukture samo letos namenila 509 milijonov evrov, še dodatnih 280 pa si je v prihodnjih letih zagotovila tudi evropskega načrta za okrevanje in odpornost.
Gradbinci skoraj kilometer globoko v Karavankah
Eden ključnih projektov se bo v prihodnje odvijal na Kraškem robu, kjer gradbišča II. tira Divača - Koper trenutno bolj ali manj mirujejo. Vendar pa se gradbinci že pripravljajo na skorajšnji začetek gradnje.
Je pa v tem trenutku polno operativno gradbišče nove cevi karavanškega cestnega predora, kjer so gradbinci izkopali že skoraj kilometer nove cevi. Trenutna dela potekajo brez nezgod in drugih večjih težav. Sam izkop predorske cevi pa bo trajal še več let, po predvidevanjih naj bi z deli tako zaključili v maju 2025.
Zadnje objave
Odkrili močno povezavo med zdravjem črevesa in možgani
14. 9. 2024 ob 19:15
Delo
14. 9. 2024 ob 15:25
Dr. Anton Olaj: »Varnost je ustavna kategorija, ki jo ima občan pravico zahtevati«
14. 9. 2024 ob 12:38
Do Kosijevega doma na Vogarju
14. 9. 2024 ob 9:00
Nomen est omen (Ime je znamenje, pomen)
14. 9. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: "Izkušen politik ne bi nikdar blebetal takšnih zadev"
13. 9. 2024 ob 23:02
Slabo vreme odneslo prireditev Kravji bal v nedeljo v Ukancu pri Bohinjskem jezeru
13. 9. 2024 ob 19:08
Romska družina Strojan – spodletel družbeni eksperiment
13. 9. 2024 ob 17:10
Ekskluzivno za naročnike
Delo
14. 9. 2024 ob 15:25
Preberite: nova - 165. številka Domovine
11. 9. 2024 ob 6:10
Domovina 165: Vlada romsko problematiko zgolj opazuje
11. 9. 2024 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
SEP
14
SEP
14
SEP
15
Odmev poletja, koncert Vokalne skupine Karina z gosti
18:00 - 20:00
SEP
15
Koncert iz sklopa "Večeri v atriju": PRIFARSKI MUZIKANTI
19:00 - 21:00
SEP
18
Delavnica izdelovanja terarijev
18:00 - 19:30
Video objave
Odmev tedna: "Izkušen politik ne bi nikdar blebetal takšnih zadev"
13. 9. 2024 ob 23:02
Odmev tedna: Krvavo obarvane roke Ane Kučan
6. 9. 2024 ob 22:51
Izbor urednika
Odmev tedna: Krvavo obarvane roke Ane Kučan
6. 9. 2024 ob 22:51
Vroča polemika po Magnificovem koncertu
5. 9. 2024 ob 16:20
V katerih letih se najbolj postaramo?
30. 8. 2024 ob 21:15
29 komentarjev
IgorP
Leta 1846 je že prisopihal prvi vlak v Maribor, leta 1948 v Celje, leto pozneje v Ljubljano, leta 1851, če se prav spomnim, pa v Trst.
Kar se tiče Celja se malo popravi! Trst pa ima letnico 1857!!!!!!
MEFISTO
Naš Igor, katerega stališča vsi zelo cenimo, nas je zgoraj skušal prepričati, da je napredna Jugoslavija ukinjala le nerentabilne avtroogrske železnice. Pri tem nam je zatajil, čeprav dobro ve, da drugega tira na zgodovinski in velepommbni Južni železnici med Mariborom in Šentiljem nova komunistična oblast ni ukinila in razdrla zaradi pohlepa po dobičku.
Malokomu, razen nama z Igorjem in še komu, je znano, da je komunistična oblast takoj po izbruhu komunistične svobode sklenila, da ne bo več poslovala z gnilim zahodom in odločila, da bo kot nepotrebno ukinila železnico med Mariborom ter Šentiljem.
V zadnjem hipu pa se je posvetilo nekaj najbolj vplivnim tovarišem iz najvišjega komunističnega vodstva, ki so vedeli, da jih ljudstvo ne mara, da je v sili mogoče zbežati na zahod, kamor se je tudi sicer še več destletij masovno bežalo, tudi po enem tiru.
In to je za dolga destletja, kljub izgubi, ki naj bi jo prinašal, rešilo vsaj en tir.
IgorP
MEFISTO Točno tako je! Proge, ki niso bile rentabilne, so se ukinjale! Tako pač je v kapitalizmu in tudi socializem ga zna obrniti sebi v prid!
MEFISTO
Ti si pa res nabit z nekim čudnim socialističnim ekonomskiim znanjem. Železnice in ceste menda skoraj nkjer ne prinašajo direktnega dobička, zato pa je njihov pozitivni posredni ekonomski učinek neizmerljiv. Ne pravijo zaman, da so železnice in ceste hrbtenica gospodarstva.
MEFISTO
Prva uspešna železniška proga je bila proga med Stocktonom in Darlingtonom v severni Angliji, odprta leta 1825. Kmalu je sledila proga Liverpool - Manchester, ki je dokazala uspešnost železniškega transporta.
Leta 1846 je že prisopihal prvi vlak v Maribor, leta 1948 v Celje, leto pozneje v Ljubljano, leta 1851, če se prav spomnim, pa v Trst.
Za tiste čase je bila to bliskovita hitrost premišljene in solidne gradnje.
Torej smo v Sloveniji dobili prvo železnico le 21 let za Anglijo.
Še na komunizem smo morali čakati 28 let po zmagi Velike oktobrske revolucije v Rusiji, ki nam pa za razliko od železnic ni prinesel napredka, blagostanja in sreče.
nejo
Tov. Igor! Danes bi bila zelo potrebna ukinjena proga po Zgornjesavski dolini (smuške tekme za svetovni pokal Kranjska Gora, smuški poleti Planica in Mojstrana kot izhodišče za triglavske romarje). Ne komunisti ne današnje kapitalistične vlade v tej progi ne "vidijo potenciala" in je ne obnovijo. A ni čudno? Hakelc je bil v 60. letih v tem, da je imela ta proga povezavo s kapitalizmom (Trbiž). Pa so jo ukinili!!!! Niti ene avtoceste nismo imeli do meja s kapitalizmom. Vse avtocestne povezave s "gnilim" sistemom smo dobili po letu 1990.
Kamniško progo so pred razdiranjem rešili ljudje, ki so v ohranjanju te železniške povezave videli potencial. Veliko železnic po evropskih in drugih državah se ohranja z državnimi subvencijami.
IgorP
nejo Avtocesta Vrhnika - Postojna je bila zgrajena v 70.-ih letih 20. stol.!
nejo
Igorček! Govora je o avtocestnih povezavah z zahodom, z gnilim kapitalizmom. Pa ja ne misliš, da je bila italijansko-jugoslovanska meja v 70. letih pri Postojni? Vse AC povezave z Italijo in Avstrijo smo dobili po letu 1990.
IgorP
nejček Če bi zmagali vaši idoli(domobrančeki), bi bila meja z Italijo tudi v 70.-ih letih pri Postojni!
IgorP
V kapitalizmu nerentabilna podjetja propadejo, v Jugoslaviji pa so se neproduktivne proge ukinjale, kot npr: Murska Sobota - Hodoš! V Sloveniji so videli v njej potencial in so jo obnovili! Je torej kapitalizem gnil, ker ukinja podjetja, ki niso dobičkonosna! Raje vdihnite nekateri, preden blejate kot ovce!
MEFISTO
Igor, le dve lahki vprašanji sem ti zstavil, ti pa se izogibaš odgovoru, čeprav bi ga lahko stresel iz rokava. Niti načina, kako nam naj bi odgovoril, ti nisem predpisal. Podatke bi nam lahko tudi zblejal, če uporabim tvoje sobivanjsko besedišče.
nejo
V nečem smo pa le malo podobni USA. Tam imajo hitrih, sodobnih prog in hitrih vlakov zelo zelo malo. Pri nas pa nič.
joze-k
In podrli so tudi progo Ljubljana Vrhnika, ki bi bila ob ustrezni organizaciji in že 30 let nčrtovani izgradnji nove železniške postaje steber brezogljičnrga transporta v prestolnico.
korosec.france
O tem dogodku medijske kurbe Rdeče Elite Udbokučanije sploh ne javljajo.
Pepy
Res je . . .
P. Kos
Kar je Mefisto zapisal drži. V gnili Jugoslaviji so znali le razdirati. Tako so npr. podrli progo Jedenice - Trbiž in jo preselili v Bosno. To so dosežki komunistične Jugislavije.
Anita
Podrli so tudi drugi tir iz Ljubljane preko Črnuč, ki so ga v dveh letih zgradili Nemci pa še veliko tega.
Peter Klepec
A niso Nemci samo rusili? Samo vprasam.
APMMB2
Igor, dejstvo je, da Titova Jugoslavija ni vlagala v železnice skoraj nič. Po osamosvojitvi Slovenije se je slabo gospodarjenje z železnicami nadaljevalo in šele vlada Janeza Janše ( hic!) se je lotila nekaj konkretnejših prenov. Janševi vladi je pač pomembneje izgraditi ali rekonstrurati, kot pa taktizirati in čakati na to, kdo bo posel dobili in pokasiral smetano.
Kar vidim zavist "strokovnjakov", ko vidijo, kako denar povzi v zamenjavo tirov in nakup kompozicij, namesto, da bi polnil žepe tovijh gospodarjev.
IgorP
MEFISTO
Tudi ti boš enkrat postal gnili(umrl), a takrat več ne boš imel možnosti se vprašati:" Le kaj mi je prineslo to sovraštvo!"
MEFISTO
Še dobro, da si se oglsil, kajti ti nam pa lahko edini pošteno izračunaš, ali ste slovenski komunisti res ukinili in porušili več km železnic kot ste jih zgradili. Med ostalim nam lahko zaupaš, ali je bila ukinitev in porušitev drugega tira med Mariborom ter Šentiljem na zgodovinski Južni železnici, ki nas je po zaslugi modrih presvitlih avstroogrskih cesarjev odprla svetu, res posledica gospodarske in politične modrosti cvetoče Jugoslavije ali morda le njena gospodarska, politična ter kulturna sramotra.
piklo
Ojoj, Igor o sovraštvu!?? Taprav se je oglasu! Stisnjen v kot ob vseh uspehih te vlade, zmedeno išče pregovore in reke in jih natika napačnim ljudem! Ubogi revež, že dolgo vreden usmiljenja! Pa ni daleč do spreobrnjenja, če se odpoveš gnili indoktrinaciji s strani rdeče bande, ki je poskrbela, da človek gnije in segnije še preden ga pokopljejo!
IgorP
Shalotka Sramuj se besede rdeča banda, ker jaz nikoli nesem izrekel besede črna banda! To veliko pove o vas, za nobeno sobivanje niste!
viktorh
Da, rdeča banda!
MEFISTO
Nikar se ne norčujte na račun železnic Avstroogrske.
Kdo zna izračunati, koliko km železnic bi imeli brez Avstroogrske?
In kdo zna izračunati,koliko km železnic bi lahko uikinila in porušila komunistična oblast gnile Jugoslvije, če ne bi bilo avtroogrskih železnic?
STAJERKA2021
Mefisto, točno tako. Po naših tirih so vozili muzejski primeri vlakov, vladajoča elita pa - NIČ. Prav zanima me, kakšne modrosti bodo sedaj razglašali levičarji, ob obnovi vlakov, ki se, glej ga zlomka, celo da. Seveda, če ne znaš, ne znaš. Res pa je, da samo obstoječa vladna koalicija ZNA! Niti kohezijskih sredstev niso znale leve vlade pobrati?? Tudi to moraš znati!
viktorh
Res je, pa še to: Moj nono je bil kurjač na progi Dunaj -Trst do leta 1920. 577 km so zgradili v 18 letih s krampi samokolnicami in konji. Komunisti pa so ukinili ali uničili velik del prog...
piklo
Na RTV bi moral biti to dogodek leta prikazan kot novica št.1! Vrtovec bi moral priti v Odmeve in malo poodmevati! Bergant bi imel priliko kaj lepega povedati o Janševi vladi! Naj čas pokaže komu bomo zaupali vladanje! Naši fantje delajo!! Bravo, malo drugače kot Janković! Brez procentov! Tudi to se da, če si fant od fare! Take hočemo, take bomo volili!
jozo
V bivši Jugi so ti naši kumunisti skrbeli samo za TITOV modri vlak.Za ostalo železnico pa jim ni bilo mar.Če nebi bilo naprednih ljudi ,bi se še vedno furali na kolm.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.