Slovenska visokotehnološka podjetja med najboljšimi na svetu: novo priznanje za BIA Separations
Po oceni mednarodne revije Mirror Review je ajdovsko podjetje BIA Separations med desetimi svetovnimi, ki so na področju biotehnologije in farmacevtske tehnologije v letu 2019 vredni pozornosti.
Slovenska visokotehnološka podjetja držijo korak z najboljšimi. Če so bila pred desetimi leti ta še razmeroma majhna in so njihovi izdelki pomenili le manjši delež slovenskega izvoza, že dolgo ni več tako. Danes v Sloveniji ni več težko najti takšnega podjetja, ki bi imelo več kot petdeset ali sto zaposlenih. Pred desetletjem bi bilo to skoraj nepredstavljivo.
Nekatera podjetja so resnično v vrhu najboljših in najinovativnejših, tudi po kriterijih, ki popolnoma izključujejo kakršnokoli domače favoriziranje. Z globalne ravni so to sicer še vedno zgolj nišna podjetja. A obenem dovolj velika, da dokazujejo, da izvoz ni rak rana slovenskega gospodarstva, temveč eden od njegovih glavnih stebrov. Kajti v zadnjih letih prispevajo znaten delež k rasti slovenskega BDP.
Pred kratkim je Mirror Review objavil lestvico desetih, v tem letu najzanimivejših podjetij s področij biotehnologije in farmacije. Mednje se je uvrstilo tudi Ajdovsko podjetje BIA Separations.
Podjetje je pozornost revije pritegnilo s svojimi visokotehnološkimi produkti, kot so učinkovine za gensko terapijo. Poleg njih pa tudi z razvojem bakteriofagov - virusov, ki uničujejo le nekatere vrste bakterij in čiščenja eksosomov - transportnih sistemov med posameznimi celicami. Prvo področje je zanimivo zlasti pri preprečevanju bolnišničnih okužb in sepse, na drugem pa si obetajo velik napredek pri zdravljenju raka oziroma krepitvi delovanja imunskega sistema.
Še pred kratkim smo lahko o tem podjetju brali v nekoliko manj blestečih rubrikah. Njegov direktor Aleš Štrancar pravi, da so te težave že skoraj povsem premagane. Podjetje posluje z velikim dobičkom, v primerjavi z letom 2017 se je lani skoraj podvojil in znaša 1.219.000 EUR. Skupni prihodki podjetja pa so presegli šest milijonov evrov. Večina prihodkov je nastala izven trga Slovenije in Evropske unije.
Prisilna poravnava je bila lani zaključena. Kljub temu ima podjetje do upnikov še nekaj dolgov, ki ga omejujejo pri nadaljnji rasti. Zato Štrancar za letošnje leto napoveduje dokapitalizacijo z namenom njihovega popolnega odplačila, oziroma njihovo refinanciranje. To bi podjetju omogočilo, da zanj ne bi več veljale zaveze iz postopka prisilne poravnave, zaradi česar bi lahko hitreje raslo. Zanimanje za njihove proizvode je namreč zelo veliko.
Dediščina prisilne poravnave je tudi spor z Agencijo SPIRIT glede neodobritve 1,6 milijona evrov razvojnih sredstev. V podjetju so se na odločitev pritožili in bili na prvi stopnji pri tem tudi uspešni, toda Ministrstvo za gospodarstvo in Agencija SPIRIT sta se odločila pri njej vztrajati. Odločitev v podjetju obžalujejo, saj bo prispevala k njihovi počasnejši rasti. Medtem pa največji tekmeci, vsi po vrsti so velikanski farmacevtski giganti: General Electric Healthcare, Merck-Millipore, Pall ... teh težav nimajo. So pa ta podjetja od njih bistveno slabše organizirana in počasnejša pri inovacijah.
Velika škoda bi bila, če bi zaradi birokratskih preprek to prednost pred njimi zapravili.
Slovenska visokotehnološka podjetja držijo korak z najboljšimi. Če so bila pred desetimi leti ta še razmeroma majhna in so njihovi izdelki pomenili le manjši delež slovenskega izvoza, že dolgo ni več tako. Danes v Sloveniji ni več težko najti takšnega podjetja, ki bi imelo več kot petdeset ali sto zaposlenih. Pred desetletjem bi bilo to skoraj nepredstavljivo.
Nekatera podjetja so resnično v vrhu najboljših in najinovativnejših, tudi po kriterijih, ki popolnoma izključujejo kakršnokoli domače favoriziranje. Z globalne ravni so to sicer še vedno zgolj nišna podjetja. A obenem dovolj velika, da dokazujejo, da izvoz ni rak rana slovenskega gospodarstva, temveč eden od njegovih glavnih stebrov. Kajti v zadnjih letih prispevajo znaten delež k rasti slovenskega BDP.
BIA Separations (znova) na zdravih nogah, a nekaj polen še leti pod noge
Pred kratkim je Mirror Review objavil lestvico desetih, v tem letu najzanimivejših podjetij s področij biotehnologije in farmacije. Mednje se je uvrstilo tudi Ajdovsko podjetje BIA Separations.
Podjetje je pozornost revije pritegnilo s svojimi visokotehnološkimi produkti, kot so učinkovine za gensko terapijo. Poleg njih pa tudi z razvojem bakteriofagov - virusov, ki uničujejo le nekatere vrste bakterij in čiščenja eksosomov - transportnih sistemov med posameznimi celicami. Prvo področje je zanimivo zlasti pri preprečevanju bolnišničnih okužb in sepse, na drugem pa si obetajo velik napredek pri zdravljenju raka oziroma krepitvi delovanja imunskega sistema.
Še pred kratkim smo lahko o tem podjetju brali v nekoliko manj blestečih rubrikah. Njegov direktor Aleš Štrancar pravi, da so te težave že skoraj povsem premagane. Podjetje posluje z velikim dobičkom, v primerjavi z letom 2017 se je lani skoraj podvojil in znaša 1.219.000 EUR. Skupni prihodki podjetja pa so presegli šest milijonov evrov. Večina prihodkov je nastala izven trga Slovenije in Evropske unije.
Prisilna poravnava je bila lani zaključena. Kljub temu ima podjetje do upnikov še nekaj dolgov, ki ga omejujejo pri nadaljnji rasti. Zato Štrancar za letošnje leto napoveduje dokapitalizacijo z namenom njihovega popolnega odplačila, oziroma njihovo refinanciranje. To bi podjetju omogočilo, da zanj ne bi več veljale zaveze iz postopka prisilne poravnave, zaradi česar bi lahko hitreje raslo. Zanimanje za njihove proizvode je namreč zelo veliko.
Dediščina prisilne poravnave je tudi spor z Agencijo SPIRIT glede neodobritve 1,6 milijona evrov razvojnih sredstev. V podjetju so se na odločitev pritožili in bili na prvi stopnji pri tem tudi uspešni, toda Ministrstvo za gospodarstvo in Agencija SPIRIT sta se odločila pri njej vztrajati. Odločitev v podjetju obžalujejo, saj bo prispevala k njihovi počasnejši rasti. Medtem pa največji tekmeci, vsi po vrsti so velikanski farmacevtski giganti: General Electric Healthcare, Merck-Millipore, Pall ... teh težav nimajo. So pa ta podjetja od njih bistveno slabše organizirana in počasnejša pri inovacijah.
Velika škoda bi bila, če bi zaradi birokratskih preprek to prednost pred njimi zapravili.
Zadnje objave
Direktor Festivala Ljubljana po tednu kritik vendarle popustil
30. 6. 2026 ob 19:55
Dr. Karl Hren: Ljudem so zaradi slovenščine odkrito grozili
30. 6. 2026 ob 18:29
Junija višji primanjkljaj države; javna poraba raste hitreje od prihodkov
30. 6. 2026 ob 15:20
Resni.ca ostaja zunaj Janševega partnerstva za razvoj
30. 6. 2026 ob 14:34
Druga vročinska kupola – kaj nam pove model ECMWF in kaj čaka Slovenijo?
30. 6. 2026 ob 12:45
Ekskluzivno za naročnike
Domovina ni hotel
30. 6. 2026 ob 6:00
Častilcem Tita in komunizma
29. 6. 2026 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
JUN
30
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
03
Mučenci med slovenci – 28
19:00 - 20:00
JUL
03
Matičina odprta vrata
19:00 - 21:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
JUL
04
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
3 komentarjev
Kraševka
Klančar.24.3. 18,26
Ta resnični VIC, je skoraj ČRNI HUMOR, kar res žalosti.
Res je HUDO, jer so pomlad ODGNALI. Zmedeni volilci pa ne opazijo, da ti, ki kričijo o BORBI za delavca, tega v resnici le "molzejo".
Kdor hoče državi in državljanom dobro, se bo na VOLITVAH odločil za DESNICO, ki zna delati. Predvsem pa zdravo razmišljati ter ločiti PRAV od NAROBE.
Kraševka
Čestitke Alešu Štrancarju in njegovemu podjetju.
Nerazvojne vlade, takim pač niso naklonjene, ker ne razumejo, da brez takih podjetij, bi bila država revnejša. Enako njeni prebivalci.
Premalo se v Sloveniji ceni garaško DELO in RAZVOJ znanstvenikov ter njihovih novih produktov.
STAJERKA2021
Kraševka, točno tako! Uspešnih naši levičarji ne prenašajo. Pri nas Slovenci oprostijo prav vse, samo USPEHA NE! (Buskarol). To je kot Kolumbovo jajce.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.