Slovenija se spreminja: mladi Slovenci odhajajo na sever, prihajajo manj izobraženi tujci z juga

Danes je mednarodni dan migrantov in prav priseljevanje ter odseljevanje pomembno spreminja demografski obraz Slovenije.

Našo državo letno zapusti okrog 15 tisoč ljudi, večinoma v starosti med 25 in 39 let, med njimi precej mladih izobražencev. Preseli pa se jih povprečno prav toliko ali malo več, a večinoma nižje izobraženih tujcev iz držav bivše Jugoslavije, predvsem iz BiH ter Kosova.

Za bližnjevzhodne begunce in migrante Slovenija ostaja nepriljubljena država. Letos je pri nas za mednarodno zaščito zaprosilo 1320 ljudi, večino katerih je državo zapustilo še pred rešitvijo prošnje.

V letu 2016 se je v Slovenijo priselilo 16.623 prebivalcev, iz države pa se jih je odselilo 15.572. A znotraj tega se priseljujejo predvsem tujci, odseljujejo pa slovenski državljani.

Selitveni prirast slovenskih državljanov je tako že sedemnajsto leto zapored negativen, kažejo podatki SURS. Lansko leto je tako državo zapustilo slabih 6 tisoč Slovencev več, kot se jih je preselilo, ravno nasprotno pa je s tujci, kjer je selitveni prirast že osemnajsto leto zapored pozitiven. Samo v 2015 je k nam prišlo 7 tisoč več tujcev, kot jih je Slovenijo zapustilo.

Najpogostejša država prejšnjega prebivališča za priseljene slovenske državljane sta bili v letu 2016 Nemčija in Avstrija (za 19 oz. 17 %), sledili pa sta Hrvaška in Italija.

Največ tujcev se v letu 2016 priselilo v našo državo iz Bosne in Hercegovine (35 % vseh priseljenih tujih državljanov), za največ preostalih pa so bile države prejšnjega prebivališča še Srbija, Kosovo, Hrvaška in Makedonija.

Priseljncev med prebivalstvom Slovenije vse več

V Sloveniji je leta 2015 živelo 241 tisoč ljudi, rojenih izven naše države, oziroma 11,7 % prebivalstva, kar je nad povprečjem EU. Od tega je velika večina, 174 tisoč, rojenih izven Evropske unije.

Skupaj z Italijo ima Slovenija najvišji delež priseljencev, ki ne prihajajo iz držav članic Evropske unije (70 %), hkrati pa imamo, ob Nemčiji in Estoniji, tretji najvišji odstotek moških migrantov v EU (okrog 60 %).

V spodnji tabeli je razvidno, državljani katerih držav se v Slovenijo večinoma priseljujejo, oziroma v katerih državah so bili prišleki rojeni.



Slovenci se večinoma domov vračajo iz Nemčije, Avstrije, Italije in Hrvaške.

Prišleki iz republik južno od Kolpe večinoma pri nas tudi ostanejo. Tako je  denimo od 53.673 oseb, ki so se k nam priselile v 2008 in 2009, novembra 2017 v Sloveniji živelo še 33.362, oziroma slabi dve tretjini.

Nekaj manj kot 600 jih je medtem v Sloveniji umrlo, malo manj kot 20.000 pa se jih je iz Slovenije odselilo.

Kaj pa begunci?

Med prebežniki z Bližnjega vzhoda Slovenija ostaja nezaželena država, saj je bilo manj prošenj za azil kot pri nas v letu 2016 vloženih le v petih državah EU. V letošnjem letu (brez decembra) je za mednarodno zaščito pri nas zaprosilo 1320 ljudi, oziroma 10 več kot v celotnem letu 2016. Pred tema letoma se je število letnih prošenj za mednarodno zaščito gibalo okrog 200 do 300.

Pri večini prošenj za azil je postopek sicer prekinjen pred zaključkom, saj prosilci iz Slovenije izginejo neznano kam. Takšnih primerov je bilo v zadnjih dveh letih 58 %. Daleč največ prosilcev za azil v Sloveniji je Afganistancev, sledijo Alžirci, Pakistanci in Turki.

Od prošenj, ki niso predčasno prekinjene, je azil odobren v približno 30 odstotkih. Slovenija je tako v zadnjih dveh letih podelila 310 azilov.

In kdo se odseljuje?

Med približno 15 tisoč letno odseljenimi prevladujejo tisti v starostni skupini 25-39 let, torej ljudje, ki končajo šolanje in v tujini iščejo svoje karierne priložnosti (odhajajo tudi mlade družine). Slovenijo pa zapušča tudi vse več mladih, starih med 20 in 24 leti.

Za več kot četrtino je izbrana destinacija Avstrija, sledijo Nemčija (20 odstotkov), Švica in Hrvaška.

A kot je za Časnik.si pred časom opozoril raziskovalec migracij Dejan Valentinčič, Statistika tukaj tudi ne zajema približno 80.000 Slovencev, ki vsako leto za nekaj tednov ali mesecev gredo v tujino kot napoteni delavci. Ter okoli 60.000 Slovencev, ki so stalno zaposleni v Avstriji in Nemčiji, registrirani pa so kot zaposleni v Sloveniji.

Predvsem število dnevnih migrantov v obmejne avstrijske dežele skokovito narašča.