Slovenija po deležu v tujini rojenih prebivalcev četrta v EU. Prihajajo v glavnem moški

Vir foto: pixabay

OECD je objavil svoje letno poročilo o migracijah za leto 2018. Iz njega je jasno, da se rast števila migrantov v države članice OECD znižuje, v primerjavi z letom prej se je tako povišala za dva odstotka.

Za na videz drobnim povečanjem pa se skrivajo različne zgodbe. Nekatere države so raven migracij zmanjšale, spet druge migrante privabljajo načrtno. Takšen primer je na primer Poljska. Slednja je znotraj OECD postala najpomembnejša država, kamor migrirajo delavci zaradi delovnih mest. Izredno presenetljivo je, da so v tem vidiku nižje na lestvici tudi ZDA, globalno gledano največji uvoznik migrantov in delovne sile.

Izredno rast migracij pa zadnja leta doživlja tudi Slovenija. Le te so povezane z vse večjimi potrebami po nižje izobraženi delovni sili, medtem ko visoko izobražena odhaja. Med priseljenimi zaradi potreb gospodarstva prevladujejo moški, delež žensk še upada in znaša že manj kot 30 %.

Delež tujcev v državah članicah OECD se vzpenja. Glede na leto 2000 je upadel le v štirih članicah, v Izraelu ter v Baltskih državah, pa še tam iz zgodovinskih razlogov, ki za nas trenutno niso pomembni. Nekatere članice so delež v tujini rojenih prebivalcev od leta 2000 do leta 2018 podvojile. Med njimi so Španija, Irska in tudi Slovenija.

Slednja je po deležu v tujini rojenega prebivalstva v OECD že na devetem mestu. Njihov delež tako znaša 17 % oziroma 0,4 milijona prebivalcev, v zadnjih osmih letih pa se je več kot podvojil.

V tujini rojeni prebivalci članic OECD glede na leti 2000 in 2018. Vir: OECD

OECD o Sloveniji

V Sloveniji od tujcev sicer živi največ državljanov BiH, Kosovega, Severne Makedonije in Srbije. Njihova struktura se v zadnjih desetletjih bistveno ne spreminja, v Slovenijo se še vedno priseljujejo iz istih držav, izjema je Hrvaška, kjer je trend med vsemi celo najbolj negativen (-100).

Graf je iz konca 2018, sedaj se je število tujcev v Sloveniji še nekoliko povečalo …

Podatki OECD sporočajo tudi, da se izseljevanje iz Slovenije znižuje in je lani znašalo -8300 prebivalcev, kar je za 4,8 % manj kot leto prej. Glavne ciljne države ostajajo Nemčija, Avstrija in Švica.

Dotok novih delavcev je sicer močno spolno neuravnotežen. V Slovenijo prihaja predvsem moška delovna sila. Delež žensk je tako manj kot tretjinski, kar je druga največja neuravnoteženost v OECD.

Odstotek žensk v migracijskih tokovih v letu 2017 in povprečje let 2012 – 2017. Vir: OECD

Delež prosilcev za azil upada

Delež prosilcev za azil je v članicah OECD upadel z 900.000 na 700.000. Za Slovenijo podatek o upadu ne drži, število prosilcev za azil drastično raste. V primerjavi z letom prej se je število skoraj podvojilo (povečalo za 94 %) in je znašalo 2800 prošenj.

Za azil v članicah OECD največkrat zaprosijo državljani Afganistana, Sirije, Iraka in Venezuele. V Sloveniji Pakistana, Alžirije in Afganistana. Njihova uspešnost pri tem je 42,6 %.

Migracije postajajo zlasti izziv trga dela

Migracije v državah članicah OECD po letih pretresov in nenadzorovanih prihodov znova postajajo načrtne. Dokaz za to je zlasti Poljska, ki je migrantski val z Bližnjega vzhoda ni prizadel. Sedaj pa delovno silo privablja vse bolj načrtno in ima v 4,9 milijonskem obsegu delovnih migracij najvišji delež, in je celo pred ZDA, ki so tu tradicionalno najpomembnejša država.

Stopnja zaposlenosti migrantov se zaradi načrtnosti migracij dviguje in trenutno znaša 68,3 % (Slovenija 67,0 %), njihova nezaposlenost pa znaša 8,7 % kar je za sedem desetink odstotka manj kot leto prej (Slovenija 6,5 %).

Pričakuje se, da bodo zgornji trendi, če ne bo drastičnih geopolitičnih sprememb, ostali podobni.

4 komentarji

  1. V Londonu (in še kje nagnilem zahodu) so angleži že v manjšini. Imajo tudi svojega pakistanskega župana. Ni potrebno biti prerok, da ugotovimo, kako bo čez desetletje ob tej politiki v 2 miljoski Sloveniji. Po tem pa še par desetletji pa bomo zavarovana manjšina, ki bo imela nekaj folklornih skupin in pevskih društev pa spomin na špotne dosežke, ker samo to znamo.

  2. Marcel res je tako. Te družine pri nas dobijo vse SOCIALNE PREJEMKE. Tudi zato bodo pri nas DVIGOVALI OBDAVČITVE avtohtonega prebivalstva.

    Sinoči je bilo na TRV Ljubljana poročano, da so z našega ministrstva imeli v Beogradu zaposlitveni SEJEM, kjer vabijo Srbe naj pridejo k nam. V bodoče bo tak sejem še v Nišu so poročali. Če pridejo k nam, bo Slovenija poskrbela za stanovanja in zaposlitev……..

    Vidite, da bomo lahko še vedno obdržali sedanje župane v Ljubljani in Marimoru, pa kljub temu, da bodo KRŠILI ZAKONE, njihovi rojaki prišleki, jih bodo pač volili.

    Kot se sliši, so v SLOVENIJI PODJETJA, ki dajejo potrebo po delavcih v BIVŠO Yugo, potem pa te delavce “posojajo” delati v Avstrijo. Njihove družine pa se nastanijo v Sloveniji in jim dajemo socialne pomoči.

    Kdo VODI ta podjetja, registrirana v Sloveniji, ki nabirajo delavce za Avstrijo, nas pa obremenjujejo z izdatki?

    Tega nihče ne kontrolira. Sinoči je bil na RTV Direktor direktorata za DELO, in ko je razlagal nepravilnosti delodajalcev do delavcev, se je iz njegovih besed POZNALO, da jih naglaša po Srbsko. Torej tudi ta DIREKTORAT ni v SLOVENSKIH “rokah”, in nepravilnosti pri pridobivanju delavcev “za nadaljno prodaja” ne bo.
    Kdo je priredil sejem v Srbiji?
    Katera podjetja so dala potrebo in kje bodo novi prišleki delali?
    Kdo bo družinam dajal socialno pomoč …….?
    Kdo bo tem družinam dal stanovanje?
    Ali bodo plačevali stanovanje, ogrevanje, vrtec, kosilo v šoli – tako kot ostali Slovenci?

    Tujerodnim se marsikaj odpiše, Slovenec pa, če ne plača DAVKA, je takoj kaznovan. Celo branjovka na TRŽNICI, ki v potu svojega obraza prideluje zelenjavo, je kaznovana za vsako malenkost in tudi tisti, ki za pol ure napačno v Ljubljani parkira, ga Jankovičevi redarji takoj OGLOBIJO.

    Kdaj bomo Slovenci enaki prišlekom? Mislim, da smo Slovenci prišli čisto ob vse VZVODE moči, kar nas bo naredilo za “drugorazredne”. Tudi literarne nagrade dobivajo taki alla Vojnovič, pa čeprav napišejo delo v SPAČENI in nepravilni Slovenščini. Kdo jih ocenjuje? Taki kot je “Slovenec” Esad Babačič. Kam plovemo?

    Sedaj je ta struja celo prevzela Kraško “Vilenico” in domačini, ki so jo od ustanovitve vodili, so sedaj obstali ob strani. Nekateri so mi rekli, da so jo letos Kraševci iz protesta bojkotirali, ker se čutijo “okradeni”.

Komentiraj