Slovenija po COVID ukrepih med bolj svobodnimi državami EU. Komu bolj zaupamo: stroki ali influencerjem

POSLUŠAJ ČLANEK
Množice na ulicah kažejo na razširjen občutek, da je slovenski pristop k obvladovanju pandemije novega koronavirusa nadpovprečno restriktiven. A že ljudje, ki veliko potujejo tudi v času korona-krize, poročajo o bistveno drugačnih izkušnjah iz tujine.

Če je v Sloveniji preverjanje PCT pogoja bolj izjema kot pravilo, ga v sosednjih državah, še posebej v Avstriji, preverjajo izjemno dosledno, brez milosti za tiste, ki pogoja ne izpolnjujejo. Italijani hkrati resno razmišljajo o uvedbi obveznega cepljenja za vse državljane, ki ustrezajo starostni omejitvi za prejetje cepiva. V naši zahodni sosedi že velja obveznost cepljenja za zdravstvene delavce.

Ljudem z izkustvom iz tujine pritrjujejo tudi mednarodne primerjave. Slovenija je tako po indeksu strogosti ukrepov, ki so jih uvedle države članice EU, v spodnjem delu lestvice, med državami, kot so Luksemburg, Slovaška, Češka. S strožjimi ukrepi kot Slovenija je širjenje virusa denimo omejevala tudi tako opevana Švedska, kjer so pred kratkim, ko so presegli 75-odstotno precepljenost med starejšimi od 16 let, odpravili omejitev dovoljenega števila javnega in zasebnega združevanja.

 

Vir grafa: Nacionalni inštitut za javno zdravje


Strokovna komisija na Švedskem: Strategija čredne imunosti je propadla, posledica nepotrebne žrtve

Posebna komisija, ki je na Švedskem preučevala vladno COVID strategijo, je ugotovila, da je njena strategija "čredne imunosti" doživela velik neuspeh.

"Večina zaposlenih v domovih za ostarele je bila prepuščena sama sebi in boju proti koronavirusni krizi," so zapisali v poročilu ter poudarili, da starejši ljudje niso bili ustrezno zaščiteni, ukrepi za zajezitev virusa pa so bili uvedeni prepozno.

Posledično je na Švedskem zaradi covida-19 umrlo trikrat več ljudi kot v sosednjih Finski, Norveški in Danski, ki so sprejele precej strožje ukrepe, zaradi česar se je švedska vlada znašla pod hudo kritiko. 

Največ zaupanja vendarle v strokovno javnost in ne influencerje


Čeprav bi se ob spremljanju družabnih omrežij, kjer razni influencerji in populisti tipa Marko Potrč ter Zoran Stevanović ustvarjajo ogromne dosege, zdelo, da ljudje "spletnim prerokom" množično zaupajo, pa raziskava, ki jo je na reprezentativnem vzorcu za Domovino izvedel Episcenter, vendarle kaže drugačno sliko.

Še vedno daleč največ, 55 % ljudi, zaupa strokovni javnosti. Čeprav je pogled z druge strani tega zaupanja pomenljiv in tudi zaskrbljujoč: kar četrtina ljudi stroki ne zaupa, petina pa je nekje vmes.

40 % vprašanih pri izražanju stališč o novem koronavirusu zaupa vrhunskim športnikom, v verodostojnost informacij, ki jih podaja RTV Slovenija, pa zaupa 38 % vprašanih (približno toliko jih meni, da so njene informacije neverodostojne, drugi so nekje vmes). Po stopnji zaupanja nato sledijo prijatelji in znanci, vlada, komercialni mediji in povsem na koncu vplivneži, katerim glede informiranja o novem koronavirusu zaupa 12 % sodelujočih, 58 % pa jih zavrača.



Deklarirana nasprotnica PCT, cepljenja in drugih covid ukrepov Saša Lendero hudo bolna

Med vidnejšimi in aktivnejšimi nasprotniki omejitvenih ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa je znana pevka Saša Lendero. S petjem himne je sodelovala tudi na prvem sredinem protestu pred tedni.

Na tokratnem shodu je ni bilo opaziti. Zdaj je na Facebooku priznala, da je obležala in se že "dobrih 14 dni borim s temperaturo, polnimi pljuči gnoja, glavobolom, (vmes sem bila rudi brez voha in okusa), ter hudo splošno utrujenostjo telesa."

Kot pravi, se je vmes, zaradi ostalih, tudi trikrat samotestirala in bila trikrat negativna. Ob dobrih željah je dobila tudi ogromno groženj in žalitev, piše v nadaljevanju in tudi zato ji ni bilo in ji ni lahko.

"Vseeno pa imamo drug drugega in zavedanje, da sledimo resnici, svoja načela in svoje srce," je optimistična Lenderova.

Priljubljeni pevki tudi mi želimo vse najboljše, hitro okrevanje in odločno obsojamo vsake napade, uperjene nanjo zaradi njenih javno izraženih stališč in prepričanj.


Zanimiv je vpogled v zaupanje v verodostojnost posameznih skupin profilov glede na strankarske preference. Slednje nakazuje, da politična opredelitev pri tem ima svojo vlogo.

Strokovni javnosti tako daleč najbolj zaupajo volivci NSi (4,3) in SDS (4,2), medtem ko volivci SD-ja in Levice že precej manj, a še vedno nadpovprečno (3,8). Volivci LMŠ-ja pa imajo že višje negativno kot pozitivno zaupanje v stroko - povsem enako kot volilni abstinenti (2,7).

Pri vrhunskih športnikih, prijateljih in znancih ni bistvenih razlik, te pa so ponovno prisotne, ko gre za zaupanje verodostojnosti RTV Slovenija - tej daleč nadpovprečno zaupajo volivci SD-ja in Levice ter močno podpovprečno volivci SDS, medtem ko so volivci NSi-ja na skupnem povprečju z LMŠ, neodločenimi in volilnimi abstinenti.

Vladi pričakovano zaupajo predvsem volivci SDS in NSi, komercialnim medijem malo bolj zaupajo zgolj volivci SD-ja, enako pa velja pri zaupanju v verodostojnost influencerjev - to je sicer pri vseh zelo nizko, a še najvišje pri volivcih SD-ja in, zanimivo, volivcih Nove Slovenije.



O raziskavi Episcentra: Raziskava je bila opravljena na reprezentativnem realiziranem vzorcu 800 polnoletnih prebivalcev Slovenije, s kombinacijo CAWI (spletno) ter CATI (računalniško podprto telefonsko anketiranje) in sicer med 2. in 7. septembrom 2021
KOMENTAR: Rok Čakš
Napačno je realnost soditi po občutku glede na poročanje medijev in dogajanje na ulici
Podobno kot velja za 60-odstotno podporo pogojem PCT, ki jo je agencija Episcenter prav tako namerila v naši raziskavi, šele reprezentativni vpogled v javno mnenje da približno sliko razpoloženja in odnosa prebivalstva. Nam pa se vse prepogosto zgodi, da realnost presojamo glede na tiste, ki so bolj aktivni, glasni, ali pa pod vplivom tega, kar v ospredje postavljajo dominantni mediji, pozabimo pa na drugače mislečo tiho večino. In dejstva so, da Slovenija še zdaleč ni država z najbolj restriktivno covid politiko, pa če to vladi štejemo v dobro ali v slabo. Kot tudi, da pri nas, za razliko od urejenih držav (Avstrija) nadzor nad izvajanjem PCT-ja ne deluje in je zato v veliki meri neučinkovit. Dejstvo je tudi, da dominantni mediji ne uživajo večinskega zaupanja javnosti, tako ko gre za covid-vprašanja kot tudi na splošno. Po drugi strani pa tudi tako imenovani spletni influencerji na družabnih omrežjih prepričajo zelo ozko skupino ljudi, ki pa je, četudi zgolj 12 %, v absolutnih številkah še vedno relativno visoka: To pomeni okoli 200 tisoč odraslih prebivalcev. Razlogi za to, da četrtina ljudi ne zaupa strokovni javnosti, ko gre za covid, so raznovrstni in vsekakor ne enostavno pojasnljivi. Kje pa bi lahko bil njihov izvor, smo pisali v uredniškem komentarju: V javnem šolstvu se ne čutijo pristojni za promocijo znanosti.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike