Slavoj Žižek gostoval pri Piersu Morganu: Na levi bi se morali vprašati, kje so sami zavozili, da je prišlo do takega vala populizma.

POSLUŠAJ ČLANEK

Slovenski filozof Slavoj Žižek je v petek sodeloval v oddaji Piers Morgan Uncensored na istoimenskem YouTube kanalu. V 40-minutni oddaji sta se Žižek in znani voditelj Piers Morgan pogovarjala o fenomenu filmov Barbie in Oppenheimer, monarhiji, zakaj se ima Žižek za zmernega konservativnega komunista ter zakaj mu je Elon Musk uničil spolno življenje. Zelo odmeven pa je bil Žižkov komentar na vojno v Ukrajini in izraelsko-palestinski konflikt.

Najnevarnejši svetovni filozof ali zmerni konzervativni komunist?

Morgan je Žižka predstavil kot najnevarnejšega svetovnega filozofa, medtem ko je Žižek dejal, da je ponosen, da je lahko sodeloval v oddaji, čeprav z Morganom nimata istih političnih pogledov, a da ta ne sledi ne levi, ne desni in ne prebujenski dogmi, kar je bolj pomembno kot kadarkoli prej.

Žižek se je sicer definiral kot zmerni konzervativni komunist, a s komunistom misli predvsem to, da se sodobni kapitalistični sistem bliža določeni krizi, in da bi se moral aktivirati nov način globalne solidarnosti. Kot je dejal, sicer podpira dekolonizacijo, a ugotavlja, da je pri njej šlo marsikaj narobe. V Ugandi so na primer sprejeli zakon, ki za homoseksualnost predvideva smrtno kazen, kot razlog za to pa so navedli dekolonizacijo. Primer slabe prakse je tudi Južna Afrika, kjer dejansko prihaja do neke vrste nostalgije za apartheidom, saj je bil takrat standard enak, če ne celo višji kot sedaj. Napačno mišljenje je, da lahko za vse krivimo belce, je dejal Žižek.

Žižek se je dotaknil tudi vojne v Ukrajini. Strinja se, da je treba Ukrajini pomagati, kar je zanimivo, saj je levičar. Nekateri Žižekovi prijatelji na levi pravijo, da je Rusija proti Natu, zato to avtomatsko pomeni, da je dobra. Žižek tudi kritizira idejo, da je Putin levičar, saj Rusija v Zahodni evropi podpira samo populistične desne stranke in voditelje, kot so AfD, le Penova v Franciji itd. Putin tako po Žižkovo ni levičar, ampak temačen konzervativen verski fanatik. Žižek je celo sugeriral, da je treba Ukrajini dati jedrsko orožje, in da je napaka, da so ga za časa Jelcina morali vrniti.

Rusija jasno pravi, da je imperialistična ekspanzionistična država, v nevarnosti pa seveda ni samo Ukrajina, ampak tudi druge države, npr. Gruzija in Moldavija. Moramo tudi brati, kakšne grozote govorijo ruski mediji, ki so v zadnjem času prišli na popolni obrat v verski fundamentalizem, pravi Žižek. Tako pravijo, da je vojna v Ukrajini vojna krščanske civilizacije proti demonskem satanizmu. Zahod mora ustaviti logiko, s katero se podpira Ukrajino, a ne preveč, češ da ne bomo preveč prizadeli Rusije ter svojega standarda življenja.

Edini način za zagotovitev miru je, da se Palestincem da upanje

Žižek se dotakne tudi konflikta na Bližnjem vzhodu. Hamas je po njegovih besedah do neke mere res »oboroženo uporniško gibanje«, ampak tega še zdaleč ne smemo idealizirati. Med drugim so oktobra napadli »raverje«, ki so po njegovem mnenju daleč največji pacifisti v Izraelu, poleg tega pa je kibuc, ki so ga hamasovci takrat prizadeli, Gazi v bistvu pomagal. Žižek pa se na drugi strani ne strinja z Netanjahujem, ki Palestince primerja s svetopisemskim ljudstvom problem Amalek. Zelo velik problem je tudi ilegalno naseljevanje Judov na Zahodnem Bregu, Največji glas razuma v Izraelu je nekdanji vodja izraelske obveščevalne službe Šin Bet, Ami Ajalon, ki dejal, da je edini način za zagotovitev mira to, da se Palestincem da upanje, obe strani pa se morata zavedati, da morata živeti druga z drugo.

Glede kulture izbrisa je Žižek dejal, da zagovorniki le-te govorijo o raznolikosti in vključevanju, a s tem, kar počnejo, izključujejo tiste, ki njihovim idejam ne sledijo. Z nekaterimi njihovimi cilji se sicer strinja, a način, s katerim želijo doseči cilje, jih povsem spodkopava. Nova populistična desnica ter prebujenska kultura sta le dve plati istega kovanca.

Žižek se sicer ni strinjal z Morganom, da gre pri prebujencih za fašiste. Pri tem izrazu bi morali biti bolj previdni. Glavna ideja fašizma je, da si želimo modernizacije in moderne tehnologije, a zraven tudi hočemo nadzorovati moteče učinke svobode in liberalizma z vsiljeno centralno-državno ideologijo. Tej ideji se v modernem času bližajo predvsem Turčija, Kitajska, Indija in Rusija.

V svojem eseju na New Statesmanu je Žižek pred kratkim zapisal, da mu je Elon Musk uničil spolno življenje. To izjavo v oddaji Piers Morgan Uncensored Žižek argumentira s tem, da Muskova ideja neurolinka, se pravi hitre povezave med možgani in računalnika, zaradi katere ne bi več potrebovali jezika, končuje spolnost. Za spolnost je namreč potreben jezik, trdi Žižek.

Na levi bi se morali vprašati, kje so sami zavozili, da je prišlo do takega vala populizma

Žižek je glede fantazijskega sveta v filmu Barbie dejal, da je v bistvu peklenski. Sanjamo o lepšem svetu, zanj pa globoko v nas vemo, da gre za pekel, je dejal Žižek. Ni se strinjal z idejo Oppenheimerja, ki v filmu pravi, da ZDA ne bi smele razvijati jedrskega orožja, saj bi ga s tem tudi Rusija, saj bi po Žižkovem mnenju slednja to vseeno počela. Všeč mu je bil politični aspekt filma, manj pa orientalistični koncept Bhagavat Gite, nad katero je navdušen Oppenheimer. V eni izmed spolnih scen filma namreč slednji citira to indijsko sveto knjigo, nad čemer so bili Indijci ogorčeni, saj je s tem oskrunil pomen te pomembne knjige.

S tem se Žižek strinja, a iz drugega vidika. Sceno je Oppenheimer uničil s citiranjem ene izmed najbolj umazanih knjig na svetu, nad katero se je navduševal tudi Heinrich Himmler, pravi Žižek. Bhagavat Gita namreč izhaja iz logike, da se ne smemo identificirati s svojimi dejanji, ampak moramo dejanja opravljati z distanco do sebe. To torej pomeni, da se zavedamo, da delamo grozne stvari, a se hkrati izgovarjamo, da to nismo »pravi mi«. Po Žižkovem mnenju bi film moral dati prednost političnemu ozadju, in ne toliko spiritualnosti.

Žižek je glede možnosti Trumpove zmage dejal, da njegov novi populizem ni padel z lune, ampak je rezultat poraza ameriške liberalne družbe, kjer je šlo nekaj narobe. Kritiziral je tudi Bidnovo inavguracijo pred tremi leti, kjer je dejal, da so bila Trumpova leta vladavina napaka, in da se vračamo nazaj v obdobje socialne države. Na levi bi se morali vprašati, kje so sami zavozili, da je prišlo do takega vala populizma.

Na koncu je na hudomušno vprašanje o tem, kaj si misli o britanski kraljevi družini, Žižek dejal, da nad njo ni pretirano fasciniran. Do neke mere se strinja s hegeljansko idejo kralja kot simbolne figure, ki se podpiše na zakonodajne akte, in da končno piko na i. Brez take figure dobimo vladavino strokovnjakov, ki pa je najslabša stvar, ki se lahko zgodi in pomeni konec demokracije. Na staro obliko monarhije se po Žižkovem mnenju ne moremo več vrniti, bi pa bilo dobro, da je na vrhu države nekdo, ki je podoben običajnim ljudem. Dobri monarh je eden izmed nas, in je glas zdravega razuma, kar bi lahko bila pozitivna vloga monarhije. Vprašati se moramo zakaj še vedno obstaja, in kaj je narobe v današnjem svetu demokracije, zaključi Žižek.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike