Sindikat Mladi plus opozarja na slabe pogoja dela za dostavljalce hrane
Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani uvodoma pojasnila predsednica sindikata Mladi plus Tea Jarc, se je nanje obrnilo več dostavljavcev hrane, ki delajo za Wolt Slovenija, v stiku pa so tudi s kurirji pri podjetju Glovo. Kurirji pri platformah še vedno niso v rednih delovnih razmerjih, četudi pogosto izpolnjujejo vse pogoje za to, temveč delajo v različnih oblikah – prek s.p.-ja, študentske napotnice, d.o.o.-ja.
Pojavljajo se tudi primeri, ko imajo dostavljavci s statusom d.o.o. pod seboj še več drugih kurirjev, ki jih navadno plačujejo preko podjemne pogodbe, tu pa naj bi prihajalo do dodatnega izkoriščanja, saj naj bi bili ti dostavljavci še brez dodatkov, odšteti naj bi morali tudi 20 odstotkov provizije od celotnega plačila.
Po besedah sindikalistke dostavljavci hrane sicer na splošno poročajo o zmanjšanju povprečne urne postavke, tako da naj nekateri ob aktualni inflaciji ne bi mogli več preživeti s svojim dohodkom. Za študente po zakonu velja minimalna urna postavka, "pri čemer pa ni jasno, kako se ta upošteva pri delu kurirk in kurirjev, saj je plačilo odmerjeno od dostav in teh dodatkov, ne pa od opravljenih ur", je opozorila.
V imenu sindikata Mladi plus je zato pozvala vse dostavljavce, da se obrnejo k njim po pomoč. Kot je dejala, so pripravili spletni in anonimni obrazec, kjer lahko opišejo svoje izkušnje, težave in podajo svoje predloge.
Ob tem je izrazila upanje, da bo razvoj dogodkov v Sloveniji takšen kot v nekaterih državah, kjer so se kurirji za svoje pravice borili na sodiščih, vedno več pa jih je tudi organiziranih v sindikate, kjer kolektivno zagovarjajo svoje interese in so že dosegli sprejetje kolektivnih pogodb. S kurirji se sicer že pogovarjajo tudi o stavki, pri čemer pa naj ta ne bi bila smiselna poleti, ko je dela manj, temveč takrat, ko bi podjetja to občutila.
Pojavljajo se tudi primeri, ko imajo dostavljavci s statusom d.o.o. pod seboj še več drugih kurirjev, ki jih navadno plačujejo preko podjemne pogodbe, tu pa naj bi prihajalo do dodatnega izkoriščanja, saj naj bi bili ti dostavljavci še brez dodatkov, odšteti naj bi morali tudi 20 odstotkov provizije od celotnega plačila.
Po besedah sindikalistke dostavljavci hrane sicer na splošno poročajo o zmanjšanju povprečne urne postavke, tako da naj nekateri ob aktualni inflaciji ne bi mogli več preživeti s svojim dohodkom. Za študente po zakonu velja minimalna urna postavka, "pri čemer pa ni jasno, kako se ta upošteva pri delu kurirk in kurirjev, saj je plačilo odmerjeno od dostav in teh dodatkov, ne pa od opravljenih ur", je opozorila.
V imenu sindikata Mladi plus je zato pozvala vse dostavljavce, da se obrnejo k njim po pomoč. Kot je dejala, so pripravili spletni in anonimni obrazec, kjer lahko opišejo svoje izkušnje, težave in podajo svoje predloge.
Ob tem je izrazila upanje, da bo razvoj dogodkov v Sloveniji takšen kot v nekaterih državah, kjer so se kurirji za svoje pravice borili na sodiščih, vedno več pa jih je tudi organiziranih v sindikate, kjer kolektivno zagovarjajo svoje interese in so že dosegli sprejetje kolektivnih pogodb. S kurirji se sicer že pogovarjajo tudi o stavki, pri čemer pa naj ta ne bi bila smiselna poleti, ko je dela manj, temveč takrat, ko bi podjetja to občutila.
Povezani članki
Zadnje objave
Kanal C0: ko varnostniki postanejo nevarni
24. 4. 2026 ob 12:01
Posledice energetske krize se še poglabljajo
24. 4. 2026 ob 8:46
Evropski vrh na Cipru – finančni okvir in želja po skupni obrambi
24. 4. 2026 ob 7:45
Panika v parku mamil
24. 4. 2026 ob 6:00
Hud udarec za novogoriško Svobodo in župana Turela
23. 4. 2026 ob 22:18
Nepričakovan zaveznik prihajajoče desne vlade, ki se mu 'splača' zaupati
23. 4. 2026 ob 22:02
[Prejeli smo] O kulturni dediščini v tisku
23. 4. 2026 ob 19:00
Ekskluzivno za naročnike
Kanal C0: ko varnostniki postanejo nevarni
24. 4. 2026 ob 12:01
Panika v parku mamil
24. 4. 2026 ob 6:00
Zemlja, hvala!
22. 4. 2026 ob 8:54
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
5 komentarjev
Svetnik
Ljudje, ki jih poznam, in vozijo za Volt, so v glavnem zadovoljni. Očitno gre za nekaj nezadovoljnežev in nekoga, ki mu gre v nos ta model poslovanja.
helena_3
*Sistem, ki je bil mišljen najprej za profesorje in njihovo popoldansko delo,*
Spoštovani Rok, se strinjam z vašim mnenjem, ne pa tudi s tem stavkom.
Kot se spomnim iz svojih aktivnih let, je bila uvedba normiranih s.p. uvedena kot eden od ukrepov proti delu na črno. Upošteva namreč osnovni davčni aksiom: davki morajo biti toliko nizki, da se ljudem splača začeti dejavnost in da se jim ne splača goljufati. Seveda so se pojavile zlorabe, ker ni upoštevan drugi del aksioma: predpis mora biti nedvoumen, kontrola stroga, kazni pa visoke.
Pomembno je tudi, da so bili mali podjetniki (ne samo IT) s tem razbremenjeni številnih birokratskih anomalij in so se namesto s papirji lahko ukvarjali s poslom. Spominjam se mučnega iskanja stroškov za znižanje davčne osnove ,,, Seveda tudi pri normirancih prihaja do skrivanja prihodkov, ker je limit postavljen dokaj nizko. Vseeno pa sistem tudi preko "popoldanskih" normirancev prinese kar nekaj prihodkov v državni proračun, zato bi bilo modro, da ga oblastniki ohranijo.
Dobro situirane gospodičnice tipa Teja in Nika tega ne razumejo - tudi če bi, ne bodo priznali, saj "globoka država" rabi oprode in tudi primerno plača..
Da tega ne razume novopečeni minister, ki v življenju še ni ničesar ustvaril s svojimi rokami in pametjo, mi je tudi jasno...
Stajerska2021
Sicer pa, spočita Jarčeva lahko dostavljalcem hrane tudi - fizično pomaga.
helena_3
Boščki res.
Ko je naša generacija pri 15tih letih začela delo v tovarni, praviloma najbolj neprijetno in najslabše plačano (razen za "posvečene"), se nobena AFŽjevka tipa Tea Jarc (medklic: slabo vzgojena punca!) ni potegnila za nas. "Kar navadite se!" so nam rekli. Smo bili veseli, da smo imeli denar za preživljanje, čeprav trdo zaslužen. No, jaz - in še precej drugih - smo pa v prostem času in med dopustom še pomagali staršem na kmetiji.
In kaj je tako narobe z s.p.-ji? Razen tega, da ne plačujejo članarine sindikatom?
Rokc5
helena_3: Problem je, ker se pod pretvezo boja proti prekariatu nato spravijo na vse S.P.-jevce. Sedaj je npr. v modi gonja proti normirancem. Sistem, ki je bil mišljen najprej za profesorje in njihovo popoldansko delo, na koncu so pa rešitev izkoristili slovenski mladi IT-jevci. Normiranci so bili en redkih sistemov v Sloveniji, ki so ga podjetni mladi lahko izkoristili za res dobre zaslužke, da so prišli do konkretnega denarja. Sedaj bo vlada uničila še to pot do normalnih zaslužkov. helena_3: Osebno me pri sindikatih moti, da se je vse dalo na en skupni imenovalec. Sam menim, da bi morali v Sloveniji recimo imeti možnost različnih minimalnih plač po panogah s čimer bi lahko kompenzirali za velike razlike v gospodarstvu. Sindikati so pa izsilili in manipulirajo z enotnim minimalcem za vse (kar je nerealno in škodljivo). Težava je tudi, ker se minimalec zelo hitro približuje povprečni plači ter mediani plače, kar povečuje t.i. kompresijo plač. Realno to pomeni, da so plačna razmerja v Sloveniji za veliko ljudi v bistvu 1:1,5 (nismo niti blizu tako opevanemu razmerju 1:3!). Ne pozabimo pa tudi, da so sindikati javnega sektorja v preteklosti izsilili krepko višje plače kot sindikati zasebnega sektorja (in se pri tem sicer sklicevali na stopnjo izobraženosti). To je uničilo tehnološko-inženirski kader po slovenskih firmah. In ironično, ravno ko so se zadeve za te tehnično-naravoslovno-inženirske kadre zadnjih 10 let pod tržnimi pritiski začele popravljati, želijo spet zadeve ukalupiti v nerealna razmerja. LP
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.