Silvestrovo? Za naše prednike drugi sveti večer. Kako ga preživeti

POSLUŠAJ ČLANEK
»Veselite se zdaj vsi počez, novo leto je prišlo res! To staro je minulo zdej, bod hvala Bogu vekomej!« so voščili koledniki v Savinjski dolini leta 1875. Pobrskal sem po knjigi Praznično leto Slovencev Nika Kureta in pogledal, kako so praznike okrog novega leta praznovali nekoč. Običaj trikraljevskih kolednikov ohranja in spodbuja Trikraljevska akcija Misijonskega središča Slovenije.

Kristjani božične praznike praznujemo zelo intenzivno. Začnemo že z adventom, ki je čas priprave na božič, praznovanje božiča pa traja osem dni in mu pravimo božična osmina. Nedelja po božiču je nedelja svete družine, 1. januarja praznuje Marija Božja Mati – do 2. vatikanskega koncila je bil to praznik Jezusovega obrezovanja. Sledi še praznik Gospodovega razglašenja ali sveti trije kralji, 6. januarja. Nedelja, ki sledi, je praznik Jezusovega krsta, ki skelene liturgično praznovanje božičnega časa. Po ljudskem izročilu pa se božični čas potegne do Gospodovega darovanja ali svečnice, 2. februarja.

Sveti nedolžni otroci


Na ta dan, 28. decembra, se Cerkev spominja vseh nedolžnih otrok, ki jih je dal v Betlehemu in njegovi okolici pobiti Herod. Na skoraj celotnem slovenskem ozemlju pa so nekoč poznali običaj tepežkanja. V različnih pokrajinah so ga poznali pod različnimi imeni: pámetiva, šapanje, ròdivanje. Tepli so s šibami, korobači ali smrekovimi vejami.

Ponekod so tepli predvsem fantje dekleta, udarci naj bi jim prinesli blagoslov in rodnost. Drugod pa so tepli otroci odrasle: ob tem so jim voščili zdravja pa tudi blagoslova in zveličanja. V okolici Velenja so voščili takole: »Šip, šap, šip, šap, da zdravi, veseli bi dolgo živeli, nebesa služili, potice delili.« Tepežkarji so v zahvalo dobili različne darove: pecivo, jabolka, suhe krhlje, slive, orehe, denar.

Staro leto


Tako so na prehodu iz 19. v 20. stoletje rekli zadnjemu dnevu v letu. Večer je bil drugi sveti večer, poimenovanje Silvestrov dan ali večer se je uveljavilo kasneje. Ime prihaja od papeža sv. Silvestra, ki 31. decembra goduje. Silvestrovanja kot jih poznamo danes v obliki različnih zabav, so bila našim prednikom zlasti na kmetih neznana.

Na Gorenjskem je bil to dan, ko so razmišljali o minljivosti vsega, v hišah, kjer je v tistem letu kdo umrl pa so se spraševali »katerega izmed nas bo na novo zmanjkalo v prihodnjem letu«.

Marsikje so se postili kakor na prvi sveti večer, večerja je bila skromna. Zvečer so kropili in kadili: ponekod so poleg doma blagoslavljali tudi polja, njive, vinograde in travnike. Gospodinje so zvečer na mizo postavile kruh, saj so rekli: »Če za sveti večer ni kruha na mizi, potem ga ni nikoli.« Povsod po Slovenskem je vso noč pred novim letom gorela luč v hiši.

Kakor so verjeli za noč pred božičem, tako je tudi za zadnjo noč v letu veljalo, da je to »čudežna noč«. V Trebiji v Poljanski dolini so verjeli, da teče na staro leto opolnoči v vsakem studencu za nekaj hipov – toliko, da zmoliš očenaš – čisto srebro. Ponekod so otresali sadno drevje, da bo dobro rodilo. Na ta večer so ponekod tudi vedeževali. Na Koroškem so poznali »trunšvanje«: na mizo so položili klobuke ali peharje, pod njih pa različne predmete, ki so napovedovali različne stvari: ključ (gospodarstvo), prstan (ženitev), denarnico (bogastvo), culo (selitev), punčko (krst), oglje (smrt). Vsak je imel pravico, da je »vzdignil« trikrat – če trikrat odkrije isto, se bo napoved »zatrdno« izpolnila.

Dekleta so s pomočjo čevljev ali polen napovedovala ali se bodo v prihodnjem letu poročila. Dekle je vrglo čevelj z noge čez glavo nazaj proti vratom: če je čevelj pristal s prsti obrnjen proti vratom, bo šla v novem letu kot nevesta od hiše. S poleni je šlo takole: dekle je v hišo prinesla polno naročje polen – če jih je bilo parno število, se bo v novem letu poročila.

Novo leto


Novega leta dan so nekoč praznovali skoraj tako kakor božič. Gospodinje so pripravile posebne praznične jedi. Zanimiva je bila tudi šega »darovanje vodi« in »krašenje studencev in vodnjakov«. Dekleta so zjutraj prihajala po »novo vodo« pri vodnjaku pa so puščala darove, ki naj bi jim zagotovili v novem letu moža, pa tudi ohranjali vodo čisto in obilno. Doma so se potem s to »novo vodo« vsi umili.

Ob novem letu so si ljudje že od nekdaj voščili sreče zdravja in »dušnega zveličanja«. V Prekmurju takole: »Hvaljen bodi Jezus Kristus! Bog vam daj v etom novom leti srečo, zdravlje, veselje, kruha, vina, največ pa düšnog zvečičanja!« Na Krasu: »Bog daj dobro in srečno nov leto, da bi učakali novo v manjših grehih in večji gnadi!« - »Bo daj!« V Brdih: »Vošim vam novo leto! Bog daj dočakati še zdaj leto!« V Soški dolini so hodili otroci »konja kovat«: otroci so hodili po hišah noseč rdeče jabolko (konja) in voščili, v zahvalo pa so jim v jabolko zapičili novce (žebljičke). Voščilcem, ki so hodili od hiše do hiše, so ponekod rekli »polažarji«, koledniki pa so novo leto voščili s pesmimi – kolednicami. Navadno so zapeli še katero od božičnih pesmi.

Trikraljevska KOLEDNIKI


Tudi letos nas bodo širom Slovenije obiskovali trikraljevski koledniki. Tisti, ki so vključeni v akcijo Misijonskega središča Slovenije, bodo zbirali darove za naše misijonarje. Nekateri se bodo na pot podali že 26. decembra, drugi okrog novega leta, tretji pa okrog praznika svetih treh kraljev. Preverite v oznanilih svoje župnije, če morda še ni prepozno, da jih povabite na obisk.

Koledniki so najmanj trije – saj so bili tudi modri z vzhoda po tradiciji trije. Svete tri kralje lahko spremljajo tudi angeli in pastirji. Ponavadi zapojejo kakšno trikraljevsko pesem, morda odigrajo kratek svetopisemski prizor, v vsakem primeru pa oznanijo veselo novico, da je bil v Betlehemu rojen Odrešenik. Zaželijo Božjega blagoslova in prosijo za dar za misijone.

Tako trije kralji prinašajo kar trojno veselje: otrokom, ki sodelujejo kot koledniki; ljudem, ki jih obiščejo; in mnogim ljudem v misijonih. Lani so kljub koroni v trikraljevski akciji zbrali 135.000 evrov. Letos zbirajo denar za gradnjo učilnic na Madagaskarju in v Senegalu, gradnjo sanitarij v Etiopiji in Mozambiku, zidavo novih hiš v Albaniji, obnovo otroškega igrišča v Kazahstanu in obnovo cerkve v Turčiji.

Da bi lahko uresničili vse te projekte, bi koledniki morali zbrati 264.500 evrov. Pomagajte jim tudi vi – če vas niso obiskali, lahko dar oddate kar domačemu župniku ali pa obiščete spletno stran missio.si.

Kako pričakati novo leto?


Silvestrski večer ni liturgični praznik. Nocojšnja Božja beseda je namenjena sedmemu dnevu po božiču. A včasih se je dobro spomniti, da je resnični pomen tega dne, da kaže na to, da po cerkvenem koledarju čakamo na konec časov. Danes pa lahko kljub temu razmišljamo o letu, ki se končuje in izrazimo molitev z upanji za prihodnje leto, ki prihaja. Kako se posloviti od starega leta in pričakati novega?

Pojdite na hozana.si, kjer najdete besedila Božje besede za sedmi dan božične osmine.

Nocoj je drugi sveti večer. Z družino ne pozabite ob molitvi z blagoslovljeno vodo in kadilom blagosloviti svojega doma. Dar novega leta je nekaj, kar je vredno praznovati. Zato v družini ali v krogu prijateljev pripravite dobro večerjo. Nato se lahko igrate družabne igre, ki so blizu velikim in malim. Mlajšim otrokom obljubite, da jih boste zbudili deset minut pred polnočjo, da bodo lahko pričakali prihod novega leta.

Če v vaši cerkvi opolnoči zvoni, prisluhnite zvonjenju, potem pa se s preprosto molitvijo vsi skupaj Bogu zahvalite za vse dobro, kar ste prejeli v preteklem letu obenem pa ga tudi prosite za blagoslov v novem letu. Lahko pa praznujete že prej (pred vašim časom), nekje na svetu je ravno polnoč!

Za katere dobre stvari se lahko Bogu zahvalimo, ko se poslavljamo  od leta, ki je končano, in pozdravljamo novega?

Bog, naš Oče, hvala ti za dar preteklega leta, z vsem njegovim veseljem in žalostjo. Ko gledamo naproti letu, ki prihaja, nam daj svoj mir, v zavedanju, da so vsi naši dnevi v tvojih rokah. To te prosimo v Jezusovem imenu. Amen.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30