Šibka evropska politika odpira pot za prodor kitajskih interesov

Vir: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK

»Kitajska prisotnost na Madžarskem in v Srbiji kaže, da je prepoznala šibkost zunanje politike Evropske unije,« ocenjuje strokovnjak na področju geopolitičnih in varnostnih vprašanj dr. Vladimir Prebilič.  

Kitajski predsednik Xi Jinping se je pred dnevi po petih letih odpravil v Evropo. Sestal se je tudi s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem in madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom, s katerima je dodatno poglobil strateška partnerstva in se dogovoril za nove naložbe. 

Kitajska je najpomembnejši trgovski partner in največji investitor v obe državi. A trgovinska bilanca z obema je v korist Pekinga: kitajski izvoz v obe državi je približno dvakratnik uvoza.

Prebilič meni, da ima vlogo tudi podobno razmišljanje o vodenju države: »Na Kitajskem, ki jo vodi ena sama partija in predsednik, ki koraka že v tretji petletni mandat, seveda ne vidijo demokracije kot optimalne – obe njeni evropski partnerici pa imata na tem področju obilico izzivov in prav tako stabilni vodstvi.«

Zakaj se Kitajska zanima za Srbijo in Madžarsko?

V sklopu iniciative Pas in cesta se Madžarska in Srbija nahajata na enem od koridorjev povezave Kitajske z Evropo. Kitajska je že več kot deset let nazaj izdatno investirala in kupila pristanišče Pirej v Grčiji, ki velja za strateško vstopno točko v evropski prostor. Za to, da lahko blago preko pristanišča vstopi v Evropo, je strateško pomembna tudi Srbija, preko Madžarske pa seže še globlje v Evropo.

Kitajsko-evropski železniški ekspres, ki povezuje 50 kitajskih mest in 217 mest v 20 evropskih državah, je postal še pomembnejši zaradi ovir na Sueškem prekopu, ki so jih povzročili napadi hutijevcev. Kontejnerski promet se vsako leto poveča za približno 5 %. Trenutno je bilo po tej poti pripeljanih za 340 milijard evrov blaga oziroma 7,1 milijona kontejnerjev.

Zdravstveno in vojaško sodelovanje ter poskusi kulturnega približevanja

Na Xijevem obisku Madžarske je bil podpisan tudi nov sporazum o delovanju filmske industrije. Kot ugotavlja Prebilič, je to mogoče razumeti kot poskus približati kitajsko kulturo Evropejcem: »Kitajska se zaveda, da ji Evropa, zlasti z vidika človekovih pravic, demokracije in drugih temeljnih vrednot, ni povsem naklonjena. Sporazum je torej premetena poteza za premostitev vrednotnih in kulturnih razlik.«

Blagovna menjava med Srbijo in Kitajsko se je v zadnjih desetih letih povečala za skoraj 200-krat, srbski dolg do Kitajske pa za 12-krat.

Obenem je Kitajska tista, ki je v času pandemije koronavirusa znatno pomagala obema državama z respiratorji, maskami in cepivi, tako v obliki donacij kot tudi v obliki blagovne menjave. Odnos, ki ga je vzpostavila s Srbijo, je Vučić opisal kot železno prijateljstvo.

Kitajska je kot stalna članica Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov že v času krize na Kosovu podprla Srbijo pri vojaškem posredovanju in še danes ne priznava Kosova. Medtem pa Srbija podpira eno Kitajsko oziroma ne priznava Tajvana.

Kitajska je Srbiji izdatno pomagala tudi pri oboroževanju, predvsem na področju zračne obrambe in letalskih kapacitet.

Kitajska posojila in širjenje vpliva po Zahodnem Balkanu

Kitajska obe državi znatno podpira z različnimi posojili. Ta posojila kratkoročno pomenijo izdatno investiranje, vendar pa imajo na dolgi rok tudi drugo plat, opozarja Prebilič, kar se je pokazalo tudi v primeru Črne gore. Kitajska pridobiva že zaradi višjih obrestnih mer, dodano pa vpliva na bistveno infrastrukturo ter posledično na upravljanje države.

Kitajske investicije v Zahodni Balkan so leta 2022 predstavljale kar polovico vseh kitajskih naložb v Evropo. Povečini gre za investicije v kritično infrastrukturo, kot so hitre ceste, železnice, energetiko, torej tisto, kar državam omogoča gospodarski razvoj.

Po besedah srbskega ministra za gospodarstvo Tomislava Momirovića je Kitajska v Srbijo v zadnjem desetletju investirala pet milijard dolarjev. Srbija in Kitajska sta sporazum o strateškem partnerstvu sklenili že leta 2009, leta 2016 pa sta ga povzdignili na prvi celovit strateški sporazum med evropsko državo in Kitajsko. Novi sporazum strateško partnerstvo dodatno poglablja na raven t. i. skupnosti s skupno prihodnostjo.

16 milijard evrov kitajskih naložb v Madžarsko

Kitajska trenutno gradi tudi železnico med Beogradom in Budimpešto, kamor se je Xi odpravil po obisku Srbije. Z Orbanom se je dogovoril za strateško partnerstvo in sklenil 18 novih sporazumov.

Kitajske investicije v Madžarsko so dosegle že 16 milijard evrov. Načrtovanih je še več kitajskih naložb, s čimer se je Orban še dodatno oddaljil od skeptične politike EU do kitajskih dobavnih verig.

Velik del novih sporazumov je povezanih s kitajskimi naložbami v madžarsko infrastrukturo. Podobno kot to počne v Afriki, bo Kitajska pomagala pri gradnji 350 kilometrov dolge železniške povezave med madžarsko prestolnico in letališčem.

Zgradili naj bi tudi mrežo polnilnic za električne avtomobile. Kitajska na Madžarskem načrtuje tudi največjo tovarno električnih vozil. Njena kapaciteta naj bi bila 200.000 vozil na leto. To je klofuta Bruslju, ki trenutno razmišlja o zvišanju dajatev na uvoz kitajskih električnih vozil. 

Odrivanje držav od Evropske unije odpira pot za prodor kitajskih interesov

»Odrivanje držav od Evrope ima učinek, da postanejo lahek plen za velike kapitalske naložbe. EU bi morala z ozirom na te geostrateške izzive pristopati bolj taktično, diplomatsko in manj rigidno,« pravi Prebilič.

Prisotnost Kitajske na Madžarskem opazujejo tudi na Slovaškem in drugod. Kot ocenjuje Prebilič, je prodor Kitajske v Srbijo in Madžarsko kazalec šibke evropske zunanje politike. A zdi se, da je EU vlak v veliki meri že zamudila: srbske javnomnenjske ankete kažejo, da pridružitev Evropski uniji ni več prioriteta.

Ocenjuje, da bi bil smiseln premislek o prilagoditvah kopenhagenskih kriterijev specifikam Zahodnega Balkana in da bi bilo smiselno državam, ki se potegujejo za članstvo, omiliti pot in jim ponuditi določene (ekonomske) koristi. S tem bi jih odvrnili od tega, da bi padle v roke Kitajski, in jih usmerili v zavezništvo z Evropo.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike