Mar slovenski novinarji sploh razumejo, kaj pomeni svoboda medijev?
POSLUŠAJ ČLANEK
Ob včerajšnjem svetovnem dnevu svobode medijev smo izvedeli, da je Slovenija napredovala za štiri mesta in je danes na 50. mestu med 180 preučenimi državami. Še pred nekaj leti smo sicer zasedali 36. mesto.
Kot je cinično že pred kakšnim letom dni napovedovalo več komentatorjev, je ključni razlog za dvig na lestvici menjava vlade. V tej luči je pričakovati, da bo Slovenija v prihodnjih letih še napredovala, saj letošnja lestvica ocenjuje razmere za 2022, ko pa je del leta Janša še bil na oblasti. To priznava celo Pavol Szalai, ki je pri Novinarjih brez meja, organizaciji, ki pripravlja vsakoletno lestvico, pristojen za Evropsko unijo in Balkan.
Uradno je za dvig na lestvici odgovorno to, da ni »sistemske nastrojenosti« proti novinarjem – povedano drugače, predsednik vlade na Twitterju ne izraža kritičnega mnenja zoper novinarsko delo. Izražanje na druge načine in predvsem konkretna dejanja namreč niso bistveni.
Čeprav smo lahko veseli, da novinarji v Sloveniji dejansko nismo preganjani in svoje delo večinoma opravljamo brez strahu, 50. mesto za demokratično državno nikakor ni zavidljiv rezultat. Cvet slovenskega novinarstva je danes tako predstavil razloge, zakaj menijo, da nismo višje. Celotno dogajanje se je vrtelo okoli RTV Slovenija, izpostavljeni pa so cenzura, spletni napadi, ustrahovanje, fizično nasilje in varnostne razmere.
Z malce ironije lahko ugotovimo, da so za dvig torej v veliki meri odgovorni kolesarski protestniki, ki so letos opešali, saj se je prav med njihovimi protesti zgodilo največ napadov na novinarje in reporterje v zadnjih letih. Za še vedno sorazmerno slab rezultat pa naj bi bilo odgovorno vodstvo RTV Slovenija, ki si upa narediti red – odrezati kadre, ki nič ne delajo in le »vlečejo« visoko plačo – in ne tolerira zlorab programskega časa v propagandne namene, ter nekaj pridnih novinarjev, ki delo opravijo tudi takrat, ko nekateri njihovi kolegi stavkajo. No, in nekaj nevljudnežev, ki pišejo komentarje na internetu. Pri čemer se pod »spletni napadi na novinarje« pri nas pogosto razume nekaj tvitov Janeza Janše, ki že eno leto ni več na oblasti.
Ob vsem tem pa so bile povsem spregledane dejanske resne grožnje svobodi medijev v zadnjem letu. Priča smo bili prevzemu in čistki ter cenzuri že objavljenih člankov na največjem spletnem portalu v Sloveniji – Siolu. Videli smo brutalen poskus prevzema RTV Slovenija, za kar so vladajoči spisali celo zakon, ki ga je na koncu ustavila presoja Ustavnega sodišča, na katerega se še vedno vrši politični pritisk.
Težava je tudi koncentracija lastništva nekaterih drugih medijev, denimo t. i. Odlazkov imperij, z nepreglednimi in nestrateškimi lastniškimi strukturami. Spomnimo se tudi neprofesionalnih potez največje komercialne televizije, kot je predvajanje »intervjuja« s premierjem, ki ga je opravila kar njegova zasebna partnerka, glede nastanka katerega še vedno čakamo relevantne informacije, saj se kabinet predsednika vlade na vse pretege izmika odgovorom na naša novinarska vprašanja na to temo.
Najbolj v nebo vpijoč primer kršenja novinarske svobode pa je parlamentarna komisija nekdanje novinarke in urednice, danes pa poslanke Svobode, Mojce Šetinc Pašek, ki izvaja neke vrste inkvizicijo nad mediji, ki so kritični do aktualne vlade, med drugimi tednik Demokracija, televizija Nova24Tv in portal Požareport, kjer parlamentarci posegajo tudi v poslovne informacije delovanja »preiskovanih« medijev.
Namesto opozoril na dejanske resne probleme spremljamo razočarane ugotovitve, da vladi ni uspelo sistemsko zagotoviti neodvisnosti javnega medija – pozor, še vedno govorimo o poskusu prevzema RTV Slovenija na Orbanov način, ki je Madžarsko uvrstil preko 20 mest nižje od nas. Vlada pa medtem napoveduje rešitve za tiskane medije, ki so med vsemi najmanj pluralni v državi.
V. d. direktorja direktorata za medije je tako kar nekdanji novinar enega izmed tiskanih medijev, ki jim pripravljajo pomoč, pri čemer medijski strokovnjaki opozarjajo, da je za dejansko medijsko svobodo ključna neodvisnost medijev prav od državnega financiranja.
Vse to žal jemlje kredibilnost takšnim lestvicam, pri ustvarjanju katerih se ustvarjalci pogovorijo zgolj z izbrano elito, ki ne predstavlja reprezentativno celotnega medijskega spektra. Združenje novinarjev in publicistov denimo glede stanja v Sloveniji pri pripravi lestvice sploh ni bilo povprašano in posledično ugotavlja, da je lestvica narejena na nepopolnih podatkih, kar vzbuja dvom v verodostojnost celote.
Svoboda medijev je pravica, ki je v domeni tako novinarjev kot javnosti. Novinarji smo v prvi vrsti poklicani, da jo branimo s svojim profesionalnim delom in integriteto. Včeraj smo padli na celi črti. Ukvarjali smo se z obrobnimi in namišljenimi problemi, spregledali pa ključne in celo pozdravljali akcije, ki svobodo medijev še dodatno ogrožajo.
Za svobodo medijev pa je ključna tudi njihova finančna neodvisnost in pluralnost, saj le takšna medijska krajina omogoča svobodo medijev. Tukaj pa pride v ospredje vloga javnosti, ki medije bere in z naročninami ter donacijami tudi podpira. Svoboden in neodvisen medij je lahko le tisti, ki je finančno neodvisen od vseh, razen od svojega bralstva, ki mu je odgovoren in ima na dolgi rok vzdržen finančni model, da se mu ni treba prodajati politiki ali pa kapitalu, ki ga držita pri življenju.
Medij podajanja vsebine ni bistven, naj bo to časopisni papir, televizija, radio, splet ali nove platforme. Bistvene so novinarske ekipe, ki opravljajo raziskovalno delo in ustvarjajo vsebine. Te pa so lahko branik svobode medijev le takrat, ko so neodvisne.
Če so že vodilni v našem cehu včeraj pogrnili na celi črti, imate dragi bralci priložnost, da opravite svoj del odgovornosti in podprete neodvisno novinarstvo tam, kjer menite, da to poslanstvo opravljamo.
Novinarska svoboda je morda človekova pravica, ampak ni samoumevna in se je zanjo treba boriti. Če tega ne delamo, oz. počnemo na napačen način, pademo na 50. mesto, lahko pa tudi nižje. Samo novinarji in bralstvo skupaj pa lahko branimo to pravico. Enim brez drugih ne bo uspelo.
Kot je cinično že pred kakšnim letom dni napovedovalo več komentatorjev, je ključni razlog za dvig na lestvici menjava vlade. V tej luči je pričakovati, da bo Slovenija v prihodnjih letih še napredovala, saj letošnja lestvica ocenjuje razmere za 2022, ko pa je del leta Janša še bil na oblasti. To priznava celo Pavol Szalai, ki je pri Novinarjih brez meja, organizaciji, ki pripravlja vsakoletno lestvico, pristojen za Evropsko unijo in Balkan.
Uradno je za dvig na lestvici odgovorno to, da ni »sistemske nastrojenosti« proti novinarjem – povedano drugače, predsednik vlade na Twitterju ne izraža kritičnega mnenja zoper novinarsko delo. Izražanje na druge načine in predvsem konkretna dejanja namreč niso bistveni.
Čeprav smo lahko veseli, da novinarji v Sloveniji dejansko nismo preganjani in svoje delo večinoma opravljamo brez strahu, 50. mesto za demokratično državno nikakor ni zavidljiv rezultat. Cvet slovenskega novinarstva je danes tako predstavil razloge, zakaj menijo, da nismo višje. Celotno dogajanje se je vrtelo okoli RTV Slovenija, izpostavljeni pa so cenzura, spletni napadi, ustrahovanje, fizično nasilje in varnostne razmere.
Z malce ironije lahko ugotovimo, da so za dvig torej v veliki meri odgovorni kolesarski protestniki, ki so letos opešali, saj se je prav med njihovimi protesti zgodilo največ napadov na novinarje in reporterje v zadnjih letih. Za še vedno sorazmerno slab rezultat pa naj bi bilo odgovorno vodstvo RTV Slovenija, ki si upa narediti red – odrezati kadre, ki nič ne delajo in le »vlečejo« visoko plačo – in ne tolerira zlorab programskega časa v propagandne namene, ter nekaj pridnih novinarjev, ki delo opravijo tudi takrat, ko nekateri njihovi kolegi stavkajo. No, in nekaj nevljudnežev, ki pišejo komentarje na internetu. Pri čemer se pod »spletni napadi na novinarje« pri nas pogosto razume nekaj tvitov Janeza Janše, ki že eno leto ni več na oblasti.
Realni problemi slovenskega novinarstva, ki niso prejeli pozornosti
Ob vsem tem pa so bile povsem spregledane dejanske resne grožnje svobodi medijev v zadnjem letu. Priča smo bili prevzemu in čistki ter cenzuri že objavljenih člankov na največjem spletnem portalu v Sloveniji – Siolu. Videli smo brutalen poskus prevzema RTV Slovenija, za kar so vladajoči spisali celo zakon, ki ga je na koncu ustavila presoja Ustavnega sodišča, na katerega se še vedno vrši politični pritisk.
Težava je tudi koncentracija lastništva nekaterih drugih medijev, denimo t. i. Odlazkov imperij, z nepreglednimi in nestrateškimi lastniškimi strukturami. Spomnimo se tudi neprofesionalnih potez največje komercialne televizije, kot je predvajanje »intervjuja« s premierjem, ki ga je opravila kar njegova zasebna partnerka, glede nastanka katerega še vedno čakamo relevantne informacije, saj se kabinet predsednika vlade na vse pretege izmika odgovorom na naša novinarska vprašanja na to temo.
Najbolj v nebo vpijoč primer kršenja novinarske svobode je parlamentarna komisija nekdanje novinarke in urednice, danes pa poslanke Svobode Mojce Šetinc Pašek, ki izvaja neke vrste inkvizicijo nad mediji, ki so kritični do aktualne vlade.
Najbolj v nebo vpijoč primer kršenja novinarske svobode pa je parlamentarna komisija nekdanje novinarke in urednice, danes pa poslanke Svobode, Mojce Šetinc Pašek, ki izvaja neke vrste inkvizicijo nad mediji, ki so kritični do aktualne vlade, med drugimi tednik Demokracija, televizija Nova24Tv in portal Požareport, kjer parlamentarci posegajo tudi v poslovne informacije delovanja »preiskovanih« medijev.
Namesto opozoril na dejanske resne probleme spremljamo razočarane ugotovitve, da vladi ni uspelo sistemsko zagotoviti neodvisnosti javnega medija – pozor, še vedno govorimo o poskusu prevzema RTV Slovenija na Orbanov način, ki je Madžarsko uvrstil preko 20 mest nižje od nas. Vlada pa medtem napoveduje rešitve za tiskane medije, ki so med vsemi najmanj pluralni v državi.
V. d. direktorja direktorata za medije je tako kar nekdanji novinar enega izmed tiskanih medijev, ki jim pripravljajo pomoč, pri čemer medijski strokovnjaki opozarjajo, da je za dejansko medijsko svobodo ključna neodvisnost medijev prav od državnega financiranja.
Vse to žal jemlje kredibilnost takšnim lestvicam, pri ustvarjanju katerih se ustvarjalci pogovorijo zgolj z izbrano elito, ki ne predstavlja reprezentativno celotnega medijskega spektra. Združenje novinarjev in publicistov denimo glede stanja v Sloveniji pri pripravi lestvice sploh ni bilo povprašano in posledično ugotavlja, da je lestvica narejena na nepopolnih podatkih, kar vzbuja dvom v verodostojnost celote.
Svoboden in neodvisen medij je lahko le tisti, ki je finančno neodvisen od vseh, razen od svojega bralstva, ki mu je odgovoren.
Novinarska svoboda, kot si jo zaslužimo novinarji in državljani
Svoboda medijev je pravica, ki je v domeni tako novinarjev kot javnosti. Novinarji smo v prvi vrsti poklicani, da jo branimo s svojim profesionalnim delom in integriteto. Včeraj smo padli na celi črti. Ukvarjali smo se z obrobnimi in namišljenimi problemi, spregledali pa ključne in celo pozdravljali akcije, ki svobodo medijev še dodatno ogrožajo.
Za svobodo medijev pa je ključna tudi njihova finančna neodvisnost in pluralnost, saj le takšna medijska krajina omogoča svobodo medijev. Tukaj pa pride v ospredje vloga javnosti, ki medije bere in z naročninami ter donacijami tudi podpira. Svoboden in neodvisen medij je lahko le tisti, ki je finančno neodvisen od vseh, razen od svojega bralstva, ki mu je odgovoren in ima na dolgi rok vzdržen finančni model, da se mu ni treba prodajati politiki ali pa kapitalu, ki ga držita pri življenju.
Medij podajanja vsebine ni bistven, naj bo to časopisni papir, televizija, radio, splet ali nove platforme. Bistvene so novinarske ekipe, ki opravljajo raziskovalno delo in ustvarjajo vsebine. Te pa so lahko branik svobode medijev le takrat, ko so neodvisne.
Če so že vodilni v našem cehu včeraj pogrnili na celi črti, imate dragi bralci priložnost, da opravite svoj del odgovornosti in podprete neodvisno novinarstvo tam, kjer menite, da to poslanstvo opravljamo.
Novinarska svoboda je morda človekova pravica, ampak ni samoumevna in se je zanjo treba boriti. Če tega ne delamo, oz. počnemo na napačen način, pademo na 50. mesto, lahko pa tudi nižje. Samo novinarji in bralstvo skupaj pa lahko branimo to pravico. Enim brez drugih ne bo uspelo.
Zadnje objave
Odkrili močno povezavo med zdravjem črevesa in možgani
14. 9. 2024 ob 19:15
Delo
14. 9. 2024 ob 15:25
Dr. Anton Olaj: »Varnost je ustavna kategorija, ki jo ima občan pravico zahtevati«
14. 9. 2024 ob 12:38
Do Kosijevega doma na Vogarju
14. 9. 2024 ob 9:00
Nomen est omen (Ime je znamenje, pomen)
14. 9. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: "Izkušen politik ne bi nikdar blebetal takšnih zadev"
13. 9. 2024 ob 23:02
Slabo vreme odneslo prireditev Kravji bal v nedeljo v Ukancu pri Bohinjskem jezeru
13. 9. 2024 ob 19:08
Romska družina Strojan – spodletel družbeni eksperiment
13. 9. 2024 ob 17:10
Ekskluzivno za naročnike
Delo
14. 9. 2024 ob 15:25
Preberite: nova - 165. številka Domovine
11. 9. 2024 ob 6:10
Domovina 165: Vlada romsko problematiko zgolj opazuje
11. 9. 2024 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
SEP
14
SEP
14
SEP
15
Odmev poletja, koncert Vokalne skupine Karina z gosti
18:00 - 20:00
SEP
15
Koncert iz sklopa "Večeri v atriju": PRIFARSKI MUZIKANTI
19:00 - 21:00
SEP
18
Delavnica izdelovanja terarijev
18:00 - 19:30
Video objave
Odmev tedna: "Izkušen politik ne bi nikdar blebetal takšnih zadev"
13. 9. 2024 ob 23:02
Odmev tedna: Krvavo obarvane roke Ane Kučan
6. 9. 2024 ob 22:51
Izbor urednika
Odmev tedna: Krvavo obarvane roke Ane Kučan
6. 9. 2024 ob 22:51
Vroča polemika po Magnificovem koncertu
5. 9. 2024 ob 16:20
V katerih letih se najbolj postaramo?
30. 8. 2024 ob 21:15
17 komentarjev
Johan
Da, dokončam misel. Meršetu bi zaželel (morda celo svetoval), da je soustvarjalec "žlahtnega" medija in da tudi piše, manj "žlehtno", pa bolj "žlahtno". Seveda, če bo zmogel!?
Kar se pa sodelovanja na odprti komentatorsko-mnenjski sceni tiče, naj ne bo pod pritiskom, da je zgolj utež za protiutež, temveč naj se osredotoči na to, da bo uravnotežen pri sebi in v sebi.
Vse drugo je žurnalistično politikantstvo, katerega vzorec je B. T. na Nori 24 TV.
Johan
Zdaj pa dodajam še nekaj razmislek o novinarstvu (in medijih). O tem sem že pisal.
Pri tem pa niti približno nimam namena (brezplodno) polemizirati z avtorjem članka.
Po naravi stvari je novinarstvu in medijem dano, da so vendarle napredni, liberalni. Tisti, desni, klerikalni pa so kratkega veka, ali pa ostajajo na margini. Kar nekajkrat je bilo v stroki rečeno, da potrebujemo tudi medije na desnici. Tem resni krogi vedno dodajo pridevnik “žlahtni”. Saj prav na vseh področjih človekovega udejanja najdemo skupni imenovalec, da je človeštvo v končni fazi vendarle usmerjeno v prihodnost, napredek in da gre za večen spor med naprednim-nazadnjaškim, naprednim-reakcionarnim, med liberalnim-konservativnim, navsezadnje, med levim in desnim. Tako lahko opredeljujemo številna področja človekov ustvarjalne eksistence.
Eno redkih področij na katerih pa vendarle ima primat desnica, je šport. Dokazano so pri tem desničarji v večinskosti. Denimo, pri nogometu. Šport je torej izjema, ki potrjuje pravilo. Pa še tu so v prednosti tisti s pametjo, tisti, ki znajo (npr., doseči gol) z desnico in levico. Sta opazili, da sem prednost pred levico in desnico dal pameti. Pamet pa je vedenje in znanost, in ta je, kakorkoli jo obračate in vrtite, (tudi po naravi stvari) "levičarska".
Eden največjih umov sodobnega časa, matematik, fizik, astrofizik Stephen Howking ni bil le agnostik, temveč ateist, apateist, levičar... Novinarstvo pa je, vsaj tako si predstavlja Johan, tu nekje, sicer na desni, vendar - ob znanosti. Merše pa si, tako se zdi, novinarstvo in medije predstavlja bolj na desni. Mar prav tako kot jaz, tudi ob znanosti?
Johan
Zgoraj gre za mešanje pojmov več in manj. Tistih je sicer "jebeno manj", so pa ti, ki jih je "še manj" toliko glasnejši. In vse se upajo, brez strahu, da bodo za to kar počnejo, tudi odgovarjali.
Zakaj se pa tistih, "jebeno manj" ne zaposli na Nori 24 TV? Saj sta oba najvidnejši predstavnika takoj za Tomašičem.
Vprašanje je ravno tako neumestno, kakor ono zgoraj.
Eno dejstvo pa velja:
TV Slovenija (prej Ljubljana) niti v najbolj "svinčenih" in agitpropovskih časih ni bila tako "nabita" z enostranskimi ideološko-političnimi vsebinami, kakor se to dogaja zdaj, v času vladavine svetih in sveta Kmetičevih vojščakov. Vse v posmeh demokraciji, vladavini prava in profesionalnega novinarstva. To, kar si je dovolil Možina ob nedavne prazniku je višek enostranskosti in širjenja desnega pogleda in enostranskega vsiljevanja njegovih vsezveličavnih resnic. Njegova predstava je v popolnosti primer zlorabe medija in dovoljšen razlog za takojšen suspenz.
Slepcu je vidno, da on, z njim pa vsaj še Pirkovič in Petrovčičeve dobesedno preizkušajo potrpljenje tistih, ki so se zaobljubili, da bodo pomagali Televiziji iz klešč desnih totalitaristov. Nategujejo ideološko elastiko do skrajnih meja. Iz njih resnosti, cinizma in nasmeškov dobesedno veje njihov posmeh: "Kaj nam pa morete? V vsakem primeru smo zmagovalna garnitura in moštvo. Tudi v tistem, predvidoma končnem, bomo postali pa mučenci." Prozorna in prečitana igra. In kdo mislite, da jo igra? To ni Sveta trojica, ki je direktorsko in urednikovalsko na vrhu. Prvi strelec in koordinator je opisovalec in oblikovalec novih resnic o naši preteklosti in sedanjosti, eden od utemeljevalcev desne ideološko-politične scene, sam Jože Možina.
Še kako dobro so vedeli "okupatorji" medija, kje so ključni položaji v obvladovanju scene. V prvem mandatu Janševega naskoka je bil Možina na navidezno pomembnejšem položaju, ko naj bi (z Vasletom na drugi strani Kolodvorske) obvladali osrednji javni medij. Takrat si je tudi pripeljal (pajdaša) Pirkoviča. Ta je prišel "na zaupanje" in po Možinovem "padcu" naj bi odšel tja, od koder je bil mobilizira za velike načrte. Pa so so ga (kratkovidni uredniki) ustoličili na Tednik. Dvojec je ves čas zvito snoval strategijo in taktiko za "naslednjo vojno".
Takrat sta bila, tako rekoč, vodilna in s (pre)malo programske moči.
Zdaj, v drugem poskusu obvladanja RTV-ja, zlasti pomembnejšega TV dela, kjer sta na učinkovitih operativnih(!) mestih. Nesposobni vodilno-uredniški kader je tako le suport, ki daje oporo, podporo in navidezno legitimnost za njuno (in njihovo) početje.
Kaj nam pa morete!?
Do kdaj še!?
Ustanovo, ki je na trenutke bolj nora od Nore, bodo povsem obvladali ali pa jo bodo potopili...
Oni, ki jih je sicer - jebeno malo.
Kakšna demokratična farsa!
Stajerska2021
Če je manjšina "novinarjev" na RTV tako nesrečna, zakaj si ne poišče druge zaposlitve? Aja, seveda, ker jih nihče noče zaposliti!
Ta čas, ko "štrajkajo", dobivajo plače in vse dodatke? Če ne delaš, marš na borzo!
Zakaj manjšina terorizira večino - čeprav RTV plačujemo vsi, ki ne živimo v zemljanki.
Silvin
Po mojem, skoraj enoletnem branju, ste najboljši; berem vas na spletu in mislim tudi vnaprej bit naročnik spletne domovine. Zaradi moje slepote, popolne izgube vida pak ne morem prebirat tiskane izdaje, spletno pa mi bere govorec v računalniku.
Ljubljana
Prvic, za eno 2 mio drzavo, kjer je 80 % folka total nezainteresirano za dogodke v drzavi, je t.im.novinarjev vsaj 5 krat prevec.
Toda tu gre za nacrtno okrepljen AGIT PROP in PR za komunisticno partijo v maskah zdaj 3 strank v vladi.
Na vse korupcijske nacine financirani.mediji zagotavljajo levakom ukradeno oblast.
Ti hlapci iz Dolancevega faksa so trobilo za ohranitev oblasti.
Na MMC rtv je sramoten tekst o zakonu o.globah...
Kdo pise spodaj "komentarje"...
Rtv jebeno vec hlapci. Kar tekmujejo v lazeh in manipulacijah.
Toda glup folk nic ne razume in voli barabe.
Ker se nikoli ne pogovarjajo na nacin odraslih ljudi in odgovornih drzavljanov...
Mal kdaj posluste kaj folk blebece ko gre mimo vas....
Z vrnitvijo glob bodo nagradili svoje leve brezdelneze. Ki so sli za golove divjat po Ljubljani.
Ni tej vladi nic nerodno ce.krsi ustavo in pravni red . Jebe se tej vladi.
Slo drvi v propad...to je jasno.
korosec.france
Dragi avtor, na splošno slovenski novinarji - kaj razumejo pod Svobodo tiska?
Res bi bilo dobro za okroglo mizo spraviti 5 levih in 5 desnih močnih novinarjev in nato čez en mesec še 5 levih in 5 desnih urednikov, direktorjev niti ne bi posedel skupaj.
Iz njih bi vlekel odgovore na gornje vprašanje. Zanimivo bi bilo in hecno , divje, do neba!
Potem bi k dr.Možini privlekel še Golobiča njegovega šepetalčka Biščaka in posebej še Kučana. Mater bi bil šou!
PA SAJ SO VSI NOVINARJI LEVEGA POLA, t.j. 90% NOVINARJEV SVOBODNI NA TAK NAČIN, DA SVOBODNO SAMOCENZURIRANO PIŠEJO IZKRIVLJENO RESNICO, LAŽ IN KONSTRUKTE TAKO, DA IZPOLNIJO PRIČAKOVANJA SVOJIH UREDNIKOV; TI PA PRIČAKOVANJA SVOJIH KOMUNISTIČNIH BOTROV.
Teh 90% novinarjev in urednikov pa začne cepetati, cviliti, bruhati in sovražiti v primeru kot je danes RTV, ki jo vodijo po 80 letih obstoja v več ali manj komunizmu, malo drugačnejši, niti ne politično desni , pač pa pravični, pluralni, nevtralni, direktorji, ki bi delali za vse državljane in začnejo tuliti po ulicah, da so nesvobodni, zatirani, itd.
Torej, če delajo kot novinarji-politični aktivisti za svoj , to je levi pol in vedo hudičevo dobro, da delajo po diktatu za samo svoj rdeči pol, so, kakor, svobodni in jim je fina ta svoboda, saj dobijo plačo in živijo v komfortu enoumja kimovcev in aparatčikov brezhrbteničarjev...
O desni svobodi med novinarji zdajle ne bi pisal, malo se vleče, bolje, da neham - predstavljajo nekaj povsem drugega, saj mislim, da svobodno ustvarjajo za vse svobodne in nepodrejene ljudi, ki so soustvarjalci blaginje in napredka za vse ljudi.
Desni novinarji in uredniki so seveda kanalizirani, usmerjeni, ampak, da ustvarjajo pravično, resnično, dejanskostno klimo po zahtevah USTAVE, ZAKONOV, KULTURE , ETIKE, MORALE, CIVILIZACIJSKIH NORM IN ZAHTEV, jih zastopajo, se borijo zanje in jih poveličujejo v dobro vseh, delajo vzgledno, humano, poštenjakarsko in truda polno...
Gre za dva svetova v glavnem, za slabega režimskega postkomunajzarskega in za dobrega
drugorazrednega, ki se bori za obstoj in za svoje in splošne pozitivne vrednote...itd,itd
Johan
"... malo drugačnejši, niti ne politično desni , pač pa pravični, pluralni, nevtralni ... ". A ti to z očali - ali brez!? In praviš, da svet gledaš objektivno, pa, da se ti tu pred tabo novo resnično ustvarjajo objektivni novinarji, tam daleč pa se kaže Brezmadežna. Ja, res je tistih nekaj zelo desnih novinarjev nadvse objektivnih. Kaj pa teorija pravi o t. i. objektivnosti, pa kdaj drugič. Če ne prej, pa potem, ko se pojavijo novi vidci ali pa objektivni opazovalci realnosti, ki bodo uporabili obe očesi in oba možganska režnja...
Peter Klepec
Res svoboden novinar/medij v SLO najbrz tezko financno prezivi, ker se od tega dela enostavno ne da ziveti, ce ima dezela 2 milijona prebivalcev, od katerih le majhen del sploh kaj bere in vecji del vecera bulji v pogrosno TV, ki je pa kompletno kupljena/skorumpirana.
Vprasanje torej ni svoboda, ampak kako ustvariti zurnalizem na dovolj visokem nivoju, ki pa bo imel dovolj prihodkov za spodobne place. Verjamem, da bi se potem naslo dovolj entuziastov, ki jim gre za resnico in postenost. Dober zurnalist sicer "raste" desetletja in ga ni mogoce enostavno pobrati na cesti. Razen tega je v tej druzbi izredno mamljivo prikljuciti se neki struji in hliniti "neodvisnost".
Dnevna naklada npr. Dela, znasa okoli 20.000 izvodov, za primerjavo je naklada vseh dnevnih casopisov v Nemciji okoli 15 milijonov, vsak lokalen list ima vec kot 100.000 naklade.
V vecjih druzbah je pac vecja masa. Vecje naklade, vec denarja, vecja kvaliteta, posledicno vec neodvisnosti. Kljub temu so mediji taki in taki. Bolj prijazni eni politiki kot drugi. Ampak je vsaj neko ravnotezje. Razen tega se ve, kdo je kdo. Ve se kdo je Murdoch, Bertelsmann, Springer itd. Ve se kam cika SZ, FAZ, NYT ali Le Monde in Guardian. Ce pa clovek naredi presek, je lahko kar dobro obvescen.
Nekako je na dlani, da lokalna neodvisnost v SLO nima ekonomske podlage. Vztrajati na nacionalni neodvisnosti medijev je najbrz nevzdrzno. Ker vodi v korupcijo, nekako je treba preziveti. Osnovna ideja o lokalni, nacionalni neodvisnosti pelje v mizerno kvaliteto. Kot je bila Crvena Zastava nevreden proizvajalec avtomobilov, ker je bila "neodvisna", a tudi prav zaradi tega zascitena kot medved. Vemo, kaj se je zgodilo na koncu.
Menim, da tudi v medijih ni mozna absolutna lokalna, nacionalna neodvisnost, ker vodi v propad nivoja in tudi v ekonomski propad. To pa ni smisel. Ni smisel, da zivijo samo mediji, ki so tako odvisni od politike, da je to v nebo vpijoca korupcija. Ki je nihce resen ne kupi in ne bere.
Tako nekako kot v letalskem prometu, kjer se tujim letalskim druzbam placuje samo zato, da sploh letijo v Ljubljano, bi morali tudi v medijih placati velike, kolikor toliko neodvisne medijske koncerne, da bi se udelezili v slovenski medijski sceni. Morda bi to bilo potrebno samo na zacetku, da se vzgoji resen, intelektualno vzdrzen medij, ki bi mogoce nekoc celo sam sebe prezivljal. Tako kot mlademu drevesu, ki mu das v zacetku rasti palico, da ga veter ne podre, pozneje jo pa lahko odstranis. Ali pa tudi pustis, ce ne skodi.
Seveda se to ne bo zgodilo, ker bi palico/subvencijo morala placati nacionalna drzava, ki pa niti priblizno ni zainteresirana, da bi jo kdo motil pri ribarjenju v kalnem. Kljub temu, da je slovenska druzba zanesljivo zainteresirana za obstoj takega/takih medijev, ki bi se jim lahko vsaj verjelo, kar pisejo.
Mogoce bi bilo pa v zacetku smiselno izdajati nek Reader's Digest - skupek najbolj relevantnih clankov iz tujih renomiranih medijev? Münchenski SZ je imel pred leti enkrat tedensko prilogo izbranih clankov iz New York Timesa, v originalu. Mogoce je to ideja? Mogoce bi se splacalo nekatere clanke po dogovoru prevesti v slovenscino?
Kakorkoli, nekaj bo treba naresti in ne cakati, da se bo zurnalizem nekoc odrinil od dna. Mogoce je dno prevec globoko.
Kraševka
Dober predlog, Vreden razmisleka.
Rokc5
Peter Klepec: Če dodam nekaj k Vašemu razmišljanju: Mislim, da smo že imeli (oz. še imamo) v Sloveniji izdajo Le Monda v slovenščini? Imenovala se je Le Monde International. Ne vem pa kateri medij je to sponzoriral, Delo? Ampak to je bilo več kot 10 let nazaj. Tuje članke je prav tako cca 13 let nazaj začela prevajati in izdajati Mladina, točneje njena nova edicija Mladinin Global. Svoje čase sem ga bral, kar nekaj je dobrih, vlečejo pa bolj ali manj vsi levo in so iz (relativno zelo) levih edicij (npr. Guardian, The Atlantic,itd.). To je malce sporno, ker se oglašujejo kot 'Izbor najboljših in najodmevnejših člankov iz svetovnega tiska' :) Od bolj sredinskih Finance občasno objavijo preveden članek iz Bloomberga denimo. No v bistvu pa nič ne omejuje desnih medijev, da ne bi delali isto. Oz. da bi spremljali predvsem široko desno paleto medijev, ki se je razmahnila predvsem sedaj z internetom.
Peter Klepec
Pri nemskem SZtu se tisto z New York Timesom ocitno ni obneslo. Prevec naporno za vecino bralcev. In so opustili. Ce grem brskat nazaj, kar po slovenski zgodovini: korespondenca med Presernom, Copom, Kopitarjem (mimogrede, dopisovali so se v nemscini) glede publikacije Cebelice kaze, da je vse odvisno od redkih posameznikov, entuziastov. Svoj privatni cas in denar so vlozili, ker so imeli vizijo. Masa, raja, pleb ne vlece, ampak sledi z velikom presledkom. Pravzaprav jim je treba pod nos nastaviti. To kar pravzaprav pocne slovenska leva avantgarda sedaj ze skoraj 80 let, tri generacije. Le da ti pocno to iz egoizma, ne iz entuziauma. Intelektualci iz 19. stoletja niso imeli ne toliko casa, ne toliko sredstev.
mihec
Odlično vprašanje avtorja!
Vzgajanje novinarjev na FDV je po pregledu predmetnika v bistvu vzgoja družbeno-političnega delavca, ki mu v štirih letih sistematično vcepljajo, da je kot novinar nekaj posebnega ima družbeno poslanstvo.
V bistvu pa je čisto običajen človek, ki ima v levo usmerjeni družbi deformirano predstavo o življenju in kaj je najbolj pomembno, ker ni razumel naravoslovja ima vcepljeno nelogičnost, ki se izkaže ob vsaki resni temi. Ker mu profesorski kader, ki to sploh ni saj ne dosegajo minimalnih standardov akademske odličnosti vceplja neko poslanstvo postanejo duhovno omejeni osebki. Osebki, ki jim ni mogoče določiti spola.
Na FDV so tako tupi i glupi, da v štirih letih študentom ne povedo, kaj je novica, kaj je komentar in kaj je ločeno mnenje.
Dokaz o otopelosti je pregled dnevnega časopisja, kjer lahko vnaprej določiš faliranega gimnazijca, ki je zaradi eksistence ostal novinar in diplomiranega študenta, ki ima sfiženo duševnost vzgojeno v smislu nemškega volčjaka na FDV UL.
Kraševka
Zelo dobra razlaga! Razložili ste žalostno dejstvo, da študentom na FDV, dejansko "obrnejo glavo v levo". Tako imamo večkrat, namesto novinarjev, le Leve AKTIVISTE, kar je zeeeelo daleč od profesionalnega novinarstva. In to hoče sedaj zabetonirati - neprofesionalka, Pašek-Šetinc. Ta kar javno napada novinarstvo, ki ne promovira Levice.
kurblvela
Pašek-Šetinc je zafrustrirana, neizživeta in zlobna karikatura komunizma v zloveniji!! Pri vsaki razpravi v parlamentu se izkaže s svojo sikajočo prezenco in metanjem s celim telesom nazaj na stol, po utemeljitvi svojih zmot!!
VODA
SLO NOVINARJI SO "DRUŽBENO-POLITIČNI DELAVCI" V SLUŽBI AVANTGARDE REVOLUCIJONARNEGA RAZREDA
stanislav
jebena večina SLO novinarjev v javnih medijih razume svobodo in neodvisnost novinarjev kot zlorabo svojega položaja v javnih medijih za samovoljno propagiranje svojih zblojenih levičarskih ideoloških prepričanj, ki jih kot svoje plačljive usluge dodatno ponujajo raznim levičarskim strankam, levim politikom in levičarskim nevladnikom, ki jih itak finančno zalivajo vse levičarske vlade z denarjem iz proračuna države z denarjem vseh nas davkoplačevalcev in si na tak poceni način kupujejo podporo na volitvah
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.