Sebastian Kurz in njegove prioritete: kakšna bo prihodnja avstrijska vlada?

Na obletnico dunajske oktobrske vstaje 1848 (op. a. Wiener Oktoberrevolution) je avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen vodji ljudske stranke (ÖVP) Sebastianu Kurzu podelil mandat za sestavo nove vlade. Van der Bellen je priporočil, naj prihodnja vlada prioriteto posveti vprašanju podnebnih sprememb.

Na predčasnih parlamentarnih volitvah 29. septembra je prepričljivo zmagal ÖVP in osvojil 37,5 odstotka glasov, poraz pa so doživeli socialdemokrati (SPÖ) s 21,2 odstotki in svobodnjaki (FPÖ) s 16,2 odstotki glasov. V parlament so se ponovno uvrstili Zeleni s 13,8 odstotno podporo ter liberalna stranka Neos, ki je osvojila 8,1 odstotka glasov.

Sebastian Kurz je na novinarski konferenci ob podelitvi mandata napovedal, da bo tudi njegova druga vlada največ energije posvetila vprašanju tveganja upada gospodarske aktivnosti, politiki davčnih razbremenitev ter restriktivni migracijski politiki. Boj proti klimatskim spremembam je postavil šele na četrto mesto.

Pogovori o sestavi nove koalicije so že stekli, vsaj za slovenske razmere nenavadno hitro. Tako se je Kurz sestal s predstavniki socialistov in svobodnjakov, takoj zatem pa z Zelenimi in Neosom. Preliminarne izjave potiskajo sestavo vlade v smeri koalicije ÖVP – Zeleni – Neos, saj SPÖ koaliciji ni naklonjen, ker želijo po porazu opraviti temeljito prenovo stranke.

Na preizkusu bo Kurzova integriteta in politična usmeritev, saj bo moral pri pogovorih pristati na marsikateri kompromis, če se bo želel obdržati na položaju. Medtem ko se bo z Neosom verjetno hitro dogovoril glede gospodarskih in davčnih vprašanj, pa ga čaka bistveno težje delo z Zelenimi, ki se svetovnonazorsko nahajajo na diametralno nasprotni strani. Ti že pred časom niso izkazovali navdušenja nad politiko ljudske stranke, prav tako ostaja grenak priokus, saj so med zadnjimi pogajanji med strankama, ki sta jih vodila Schüssel in ravno sedanji predsednik van der Bellen, ostali praznih rok.

Zeleni med glavnimi prioritetami izpostavljajo vprašanje podnebnih sprememb in boj proti porastu revščine med otroci. Povišani socialni transferji bi fundamentalno zarezali v nedavno socialno reformo, ki je prinesla ugodnosti velikim družinam ter jo je ÖVP izpostavljal kot enega izmed svojih velikih uspehov. Prav tako si na nasprotnih bregovih stojijo glede vprašanja migracij. Kljub skepticizmu pa so Zeleni izkazali pripravljenost na pogovore ter bodo najverjetneje sledili veliki Van der Bellnovi želji sodelovanja v prihodnji vladi. Če si seveda ne bodo zaradi kakšne mamljive ponudbe prej premislili socialdemokrati.

Z vidika slovenskih interesov bi bila bolj dobrodošla vlada, ki bi izvajala liberalnejšo gospodarsko politiko in s tem omogočila lažje poslovanje tudi slovenskih podjetij na avstrijskem trgu. Blagovna menjava znaša dobrih 5 milijard, od tega uvozimo za skoraj 800 milijonov več kot izvozimo, kar je izrazito neugodno razmerje.

Upam, da datum podelitve mandata ni napovedal zdrsa Avstrije v obdobja neoabsolutizma, vendar se glede na dosedanji pragmatizem in politično spretnost 33-letnega Sebastiana Kurza ni za bati, da Avstrija ne bi ostala ena vodilnih držav znotraj EU. Z vidika trajnosti na srednjeevropskem prostoru očitno najbolje delujejo prijemi, kot je dejal Ivan Oman, liberalne ekonomije in konservativne politike.