Še več razgaljenih Golobovih laži – tokrat iz zdravstva

Robert Golob je na soočenjih v tem tednu ponovno izpostavil svoje 'dosežke' na področju zdravstva; med drugim je zatrdil, da je na medicinsko fakulteto vsako leto razpisanih 100 dodatnih vpisnih mestih na medicinsko fakulteto v Ljubljani, vsako leto, od njihovega prevzema oblasti.

Podatki za Univerzo v Ljubljani in Mariboru pa kažejo drugače. Razlika med besedo in dejstvi odpira vprašanja o uresničevanju ključnih obljub Golobove vlade, zlasti glede čakalnih vrst v zdravstvu, ki so še vedno ena največjih bolečin Slovencev.

Nikakor 400 več vpisnih mest na medicinsko fakulteto

Golobova vlada je na oblast prišla junija 2022, kar pomeni tri polna študijska leta pod njenim vodstvom. Če bi res uspeli dodati 100 mest letno, bi to pomenilo 400 dodatnih mest, a statistika Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in Maribor kaže drugače.

Dentalna medicina beleži še manjše spremembe: Morda 5 mest ali kakšno mesto več v Ljubljani, medtem ko stanje v Mariboru nazaduje. Kritike, ki so objavljene v video posnetku na Instagramu, predsednika vlade Roberta Goloba obtožujejo, da poln lepih obljub in lepih »okroglih številk« brez podlage, kaj šele učinka, kar pa vlada zanika, češ da gre za dolgoročne reforme na področju izobraževanja in zdravstva. Tukaj se mnogi vprašajo, kaj dolgoročno pomeni še dodatnih 5, 6, 7, … in več let praznih obljub upanja in čakanja.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Društvo Nova smer (@nova.smer)

Čakalne vrste: Obljuba brez izpolnitve

Pred volitvami 2022 je Golob obljubil revolucionarne spremembe v zdravstvu, vključno z ukinjanjem čakalnih vrst v šestih mesecih prek digitalizacije, več zdravnikov in evropskih sredstev.

Tri leta kasneje čakalne vrste ostajajo rekordne: za ortopedijo čakajo povprečno 8–12 mesecev ali več, za kardiologijo do 6 mesecev, v nekaterih primerih tudi leto. Vlada je sicer uvedla shemo aktivnega vodenja čakalnih vrst in dodatnih 100 milijonov evrov, a po podatkih ZZZS se število pacientov na čakanju ni zmanjšalo – nasprotno, zaradi staranja prebivalstva in pomanjkanja kadra se je podaljšalo.

Med neizpolnjenimi obljubami omenjajo tudi 500 novih zdravnikov letno (doseženo le delno prek tujih kvot) in polno digitalizacijo eZdravje, ki šepa zaradi tehničnih težav. Pa smo spet pri digitalizaciji, o kateri je bilo tudi veliko obljub, skratka, bolj jih je skrbelo, koliko »všečkov« na družabnih omrežjih bodo nabirali s svojim pomagači.  

Komentar: Čas za dejstva, ne za obljube

Golobova vlada je podedovala ohromljen zdravstveni sistem, vendar so po več kot treh letih na oblasti obljube o čudežni »zdravstveni renesansi« ostale zgolj kliše. Namesto 100 dodatnih vpisnih mest na medicinsko fakulteto vsako študijsko leto opazimo ravno obratno; gre za stagnacijo.

Tudi čakalne vrste so postale simbol hude sistemske krize in reforme, ki jih ne rešujejo. 30 dni do specialista so povečini ostale sanje, žal tudi bolnih ljudi.

Politične »okrogle številke« morda na soočenjih lepo zvenijo, ampak pacienti so na čakanju in naši mladi zdravniki odhajajo v tujino. Slednji zahtevajo konkretne prijeme in urgentno ukrepanje. Skrajni čas je za objektivno odgovornost, ali pa bo zdravstvo še naprej žrtev predvolilnih obljub in leporečenja.

Javnost si zasluži preglednost, ne pa demagoških izgovorov. Konec koncev tudi zdravstvo in vse skupaj pošteno plačujemo. Brez novih slovenskih mladih zdravnikov bo, glede na očitno staranje slovenske populacije, vse skupaj še toliko težje.