Se je večina na US ustrašila javne obravnave (proti)ustavnosti delovanja SD in Levice? Kovačič napovedal pritožbo na ESČP
Ustavno sodišče je po sprejemu pobude za oceno (proti)ustavnosti delovanja strank Socialnih demokratov in Levice ter programa Levice v absolutno prednostno obravnavo včeraj pobudo zavrnilo kot »očitno neutemeljeno«. Sodišče sedaj ne bo opravilo javne obravnave, ki bi jo moralo ob sprejemu zadeve v obravnavo.
Odločitev je bila sprejeta s tremi odklonilnimi ločenimi mnenji dr. Jakliča, dr. Svetliča in Šorlija, kjer je med drugim zapisan dvom v "očtno neutemeljenost" pobude ter izpostavljeno, da je neobravnava velika zamujena priložnost ter tudi, da se je večina na Ustavnem sodišču želela izogniti javni objavi, ki bi bila po ocenah avtorejv ločenih mnenj potrebna.
Avtor pobude Vili Kovačič meni, da se večina sodnikov javnosti boji, napovedal je tudi pritožo na Evropsko sodišče za človekove pravice.
Vili Kovačič je pobudo na Ustavno sodišče naslovil z očitki, ki smo jih podrobneje že predstavili; da se stranka Socialnih demokratov ni distancirala od Komunistične partije, Zveze komunistov Jugoslavije in Zveze komunistov Slovenije, kar je po oceni pobudnika pokazala z mnogimi dejanji.
Kovačič je protiustavnost očital tudi programu Levice v delih, ki po njegovi oceni direktno nasprotujejo ustavi, zadevajo nacionalizacijo podjetij in velikih kmetijskih zemljišč ter nasprotujejo aktualni državni ureditvi.
Sodišče je ocenilo, da očitana dejanja SD in Levice ne ogrožajo vrednot človekovega dostojanstva, ki jih varuje 63. člen ustave, prav tako pa da ne pomenijo ustavno nedopustnega načina delovanja.
Večina sodnikov je zapisala, da »kakršno koli zavzemanje bodisi v programu Levice bodisi z izjavami oziroma dejanji članov ali stranke za drugačno gospodarsko-družbeno ureditev, vključno z ideologijo, ki bi temeljila na družbeni lastnini proizvodnih sredstev in delavskem upravljanju podjetij, ne bi bilo protiustavno delovanje«.
Prav tako po oceni sodišča uporaba simbolov komunističnega sistema in izražanje naklonjenosti osebam iz prejšnjega sistema ne pomeni spodbujanja k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti, niti razpihovanja narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva, niti spodbujanja k vojni in nasilju, je zapisala sodniška večina.
Na podlagi očitkov po oceni sodnikov tudi ni mogoče ugotoviti, da se stranki nista distancirali od ideologije nekdanjega totalitarnega režima tako, da bi iz očitanega zavzemanja in delovanja izhajala kakršna koli grožnja ustavnim vrednotam iz 63. člena ustave. Dejanja SD-ja in Levice "očitno ne pomenijo ustavnega nedopustnega načina delovanja z uporabo sile ali groženj", so zapisali.
Se pa z odločitvijo niso strinjali vsi sodniki. Trije so se podpisali pod odklonilni ločeni mnenji.
Sodnik ddr. Klemen Jaklič v odklonilnem ločenem mnenju, ki se mu je pridružil tudi sodnik Marko Šorli, sprva izpostavlja, da je v pristojnosti ustavnega sodišča odločati o protiustavnosti aktov in delovanja političnih strank ter akte v primeru protiustavnosti razveljaviti, protiustavno delovanje pa prepovedati – pri čemer pa ne gre za pristojnost prepovedi politične stranke. Stranko bi bilo mogoče prepovedati šele, če bi s protiustavnimi dejanji oz. ohranjanjem aktov, nadaljevala tudi po prepovedi, piše Jaklič, ki morebitno prepoved oz. izbris stranke označi za neutemeljeno. Meni pa, da bi se moralo ustavno sodišče resneje ukvarjati s prvima dvema pristojnostima, in oceni, da ne drži, »da so z vidika zatrjevane protiustavnosti aktov in posameznih dejanskih ravnanj navedbe v pobudi očitno neutemeljene«.
Nadalje opozori, da »že iz precedenčne odločbe Ustavnega sodišča o nedopustnosti poimenovanja Titove ceste izhaja, da nosilci javne oblasti te ne morejo izvrševati na način, ki služi poveličevanju (glorifikaciji) osebnosti iz polpretekle totalitarne zgodovine,« saj to prizadene dostojanstvo žrtev totalitarnega sistema in njihovih bližnjih ter krši minimum obče človeške morale. Klanjanje kipu Kidriča je po oceni Jakliča lahko še višja stopnja poveličevanja totalitarne osebnosti od poimenovanja ulice.
Po njegovi oceni bi bilo treba z javno obravnavo preveriti, ali je šlo pri najvišjih predstavnikih SD za namen poveličevanja Kidriča. »Ker bi bilo pravi pomen in status ravnanj šele treba ugotoviti, ne gre za zadevo, ki jo je moč kot očitno neutemeljeno zavreči, še preden se jo vzame v obravnavo,« oceni Jaklič.
»Podobno kot pri simbolnih ravnanjih poveličevanja totalitarnih voditeljev po moji oceni velja tudi za primer določb v statutih političnih strank, na podlagi katerih bi se stranke npr. zavzemale za spremembo ustavne ureditve do te mere, da bi odpravile svobodno gospodarsko pobudo, zasebno lastnino nad produkcijskimi sredstvi ipd,« je še zapisal Jaklič, ki je ocenil, da se je večina na sodišču želela izogniti javni obravnavi zadeve.
Sodnik dr. Rok Svetlič v svojem odklonilnem ločenem mnenju uvodoma opozarja, da so se totalitarizmi 20. stoletja porajali prav kot projekti strank. Po njegovi oceni je bila s tokratno odločitvijo US »zamujena priložnost, da bi Ustavno sodišče odgovorilo na vprašanja, ki neposredno zadevajo našo demokratično kulturo in so že od nastanka države vir razhajanj«.
Tudi on meni, da glede na navedeno s strani večine sodnikov ni mogoče z gotovostjo zaključiti, da je pobuda "očitno neutemeljena". Meni, da bi jo morali sprejeti v obravnavo in o njej odločiti. »V času poglabljanja družbene razklanosti, porasta populizmov in militarizma bi bila ustavnopravna opredelitev meje, do katere gredo lahko s svojo retoriko in programom politične stranke, dragocen prispevek k utrditvi demokratične kulture,« v odklonilnem ločenem mnenju zapiše dr. Svetlič.
Glede konkretnih obtožb predlagatelja o programu stranke Levica med drugim zapiše, da »militantne izjave upravičujejo vtis, da glede načina realizacije političnih ciljev ni mogoče izključiti strategij, ki so z demokratičnimi institucijami nezdružljive«.
Prav tako se ustavi ob klanjanju kipu Kidriča ne le kot državniku, ampak kot protagonistu revolucionarnega prevzema oblasti, kjer tudi z načinom poklona nakazujejo na »brezpogojno podreditev avtoriteti«. Opozori tudi na preteklo odločitev Ustavnega sodišča glede oblastnega poveličevanja (U-I-109/107): »Ne samo žrtve ali nasprotniki prejšnjega režima, temveč tudi druga javnost lahko takšno ravnanje oblasti v sedanjem času razume kot novo oblikovano oblastno podporo nekdanjemu komunističnemu režimu«.
Nazadnje Svetlič opozori, da je z zavrnitvijo zamujena tudi priložnost, da bi pravni diskurz odgovoril na vprašanje združljivosti določenih idej in politik z veljavnim pravnim redom ter vprašanje (ne)utemeljenega povezovanje liberalne demokracije z zasebno lastnino in tržnim gospodarstvom, kjer med drugim opozori, da so vse družbe, ki so v ustavni red vključile "spreminjanje nosilcev kapitala", utrpele hud kulturni in civilizacijski zaostanek.
Kovačič se je na odločitev odzval s spodnjim tvitom, kjer je že napovedal tudi pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice.
https://twitter.com/DrzavljanK/status/1506694088472547329
Za Domovino pa je komentiral še ločena mnenja. Na pritrdilni ločeni mnenji, kjer sodnici dr. Špelca Mežnar in dr. Katja Šugman Stubbs pišeta o tem, da se Ustavno sodišče »ne bo pustilo zlorabiti v politične namene«, Kovačič odgovarja, da Ustavno sodišče je »zlorabljeno v politične namene« in ga kot državljan v podrejeni vlogi nikakor ne zlorablja sam. Po njegovih besedah se na Ustavnem sodišču »gredo politiko, ne pravo«.
Po njegovih besedah se večina na US boji javne obravnave oz. javnosti. Zavzel se je tudi za odpravo tajnosti sodnih obravnav, saj da bo tako kvaliteta odgovornost pri sojenju ob spremljanju javnosti po njegovem mnenju bistveno višja.
Vnovič je poudaril tudi, da se sam ne zavzema za ukinitev strank ali njihov izbris, ampak ukinitev totalitarnih praks teh dveh strank.
Odločitev je bila sprejeta s tremi odklonilnimi ločenimi mnenji dr. Jakliča, dr. Svetliča in Šorlija, kjer je med drugim zapisan dvom v "očtno neutemeljenost" pobude ter izpostavljeno, da je neobravnava velika zamujena priložnost ter tudi, da se je večina na Ustavnem sodišču želela izogniti javni objavi, ki bi bila po ocenah avtorejv ločenih mnenj potrebna.
Avtor pobude Vili Kovačič meni, da se večina sodnikov javnosti boji, napovedal je tudi pritožo na Evropsko sodišče za človekove pravice.
Problematično nedistanciranje od zločinskega režima in nasprotovanje demokratični ureditvi ter pravici do zasebne lastnine
Vili Kovačič je pobudo na Ustavno sodišče naslovil z očitki, ki smo jih podrobneje že predstavili; da se stranka Socialnih demokratov ni distancirala od Komunistične partije, Zveze komunistov Jugoslavije in Zveze komunistov Slovenije, kar je po oceni pobudnika pokazala z mnogimi dejanji.
Kovačič je protiustavnost očital tudi programu Levice v delih, ki po njegovi oceni direktno nasprotujejo ustavi, zadevajo nacionalizacijo podjetij in velikih kmetijskih zemljišč ter nasprotujejo aktualni državni ureditvi.
Šest sodnikov US Kovačičevo pobudo označilo za »očitno neutemeljeno«
Sodišče je ocenilo, da očitana dejanja SD in Levice ne ogrožajo vrednot človekovega dostojanstva, ki jih varuje 63. člen ustave, prav tako pa da ne pomenijo ustavno nedopustnega načina delovanja.
Večina sodnikov je zapisala, da »kakršno koli zavzemanje bodisi v programu Levice bodisi z izjavami oziroma dejanji članov ali stranke za drugačno gospodarsko-družbeno ureditev, vključno z ideologijo, ki bi temeljila na družbeni lastnini proizvodnih sredstev in delavskem upravljanju podjetij, ne bi bilo protiustavno delovanje«.
Prav tako po oceni sodišča uporaba simbolov komunističnega sistema in izražanje naklonjenosti osebam iz prejšnjega sistema ne pomeni spodbujanja k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti, niti razpihovanja narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva, niti spodbujanja k vojni in nasilju, je zapisala sodniška večina.
Na podlagi očitkov po oceni sodnikov tudi ni mogoče ugotoviti, da se stranki nista distancirali od ideologije nekdanjega totalitarnega režima tako, da bi iz očitanega zavzemanja in delovanja izhajala kakršna koli grožnja ustavnim vrednotam iz 63. člena ustave. Dejanja SD-ja in Levice "očitno ne pomenijo ustavnega nedopustnega načina delovanja z uporabo sile ali groženj", so zapisali.
Se pa z odločitvijo niso strinjali vsi sodniki. Trije so se podpisali pod odklonilni ločeni mnenji.
Jaklič: Potrebna bi bila javna obravnava, US bi moralo v primeru protiustavnosti razveljaviti akte in prepovedati protiustavno delovanje političnih strank
Sodnik ddr. Klemen Jaklič v odklonilnem ločenem mnenju, ki se mu je pridružil tudi sodnik Marko Šorli, sprva izpostavlja, da je v pristojnosti ustavnega sodišča odločati o protiustavnosti aktov in delovanja političnih strank ter akte v primeru protiustavnosti razveljaviti, protiustavno delovanje pa prepovedati – pri čemer pa ne gre za pristojnost prepovedi politične stranke. Stranko bi bilo mogoče prepovedati šele, če bi s protiustavnimi dejanji oz. ohranjanjem aktov, nadaljevala tudi po prepovedi, piše Jaklič, ki morebitno prepoved oz. izbris stranke označi za neutemeljeno. Meni pa, da bi se moralo ustavno sodišče resneje ukvarjati s prvima dvema pristojnostima, in oceni, da ne drži, »da so z vidika zatrjevane protiustavnosti aktov in posameznih dejanskih ravnanj navedbe v pobudi očitno neutemeljene«.
Nadalje opozori, da »že iz precedenčne odločbe Ustavnega sodišča o nedopustnosti poimenovanja Titove ceste izhaja, da nosilci javne oblasti te ne morejo izvrševati na način, ki služi poveličevanju (glorifikaciji) osebnosti iz polpretekle totalitarne zgodovine,« saj to prizadene dostojanstvo žrtev totalitarnega sistema in njihovih bližnjih ter krši minimum obče človeške morale. Klanjanje kipu Kidriča je po oceni Jakliča lahko še višja stopnja poveličevanja totalitarne osebnosti od poimenovanja ulice.
Po njegovi oceni bi bilo treba z javno obravnavo preveriti, ali je šlo pri najvišjih predstavnikih SD za namen poveličevanja Kidriča. »Ker bi bilo pravi pomen in status ravnanj šele treba ugotoviti, ne gre za zadevo, ki jo je moč kot očitno neutemeljeno zavreči, še preden se jo vzame v obravnavo,« oceni Jaklič.
»Podobno kot pri simbolnih ravnanjih poveličevanja totalitarnih voditeljev po moji oceni velja tudi za primer določb v statutih političnih strank, na podlagi katerih bi se stranke npr. zavzemale za spremembo ustavne ureditve do te mere, da bi odpravile svobodno gospodarsko pobudo, zasebno lastnino nad produkcijskimi sredstvi ipd,« je še zapisal Jaklič, ki je ocenil, da se je večina na sodišču želela izogniti javni obravnavi zadeve.
Dr. Svetlič: Gre za zamujeno priložnost, da bi US odgovorilo na vprašanja, ki neposredno zadevajo našo demokratično kulturo in so že od nastanka države vir razhajanj
Sodnik dr. Rok Svetlič v svojem odklonilnem ločenem mnenju uvodoma opozarja, da so se totalitarizmi 20. stoletja porajali prav kot projekti strank. Po njegovi oceni je bila s tokratno odločitvijo US »zamujena priložnost, da bi Ustavno sodišče odgovorilo na vprašanja, ki neposredno zadevajo našo demokratično kulturo in so že od nastanka države vir razhajanj«.
Tudi on meni, da glede na navedeno s strani večine sodnikov ni mogoče z gotovostjo zaključiti, da je pobuda "očitno neutemeljena". Meni, da bi jo morali sprejeti v obravnavo in o njej odločiti. »V času poglabljanja družbene razklanosti, porasta populizmov in militarizma bi bila ustavnopravna opredelitev meje, do katere gredo lahko s svojo retoriko in programom politične stranke, dragocen prispevek k utrditvi demokratične kulture,« v odklonilnem ločenem mnenju zapiše dr. Svetlič.
Glede konkretnih obtožb predlagatelja o programu stranke Levica med drugim zapiše, da »militantne izjave upravičujejo vtis, da glede načina realizacije političnih ciljev ni mogoče izključiti strategij, ki so z demokratičnimi institucijami nezdružljive«.
Prav tako se ustavi ob klanjanju kipu Kidriča ne le kot državniku, ampak kot protagonistu revolucionarnega prevzema oblasti, kjer tudi z načinom poklona nakazujejo na »brezpogojno podreditev avtoriteti«. Opozori tudi na preteklo odločitev Ustavnega sodišča glede oblastnega poveličevanja (U-I-109/107): »Ne samo žrtve ali nasprotniki prejšnjega režima, temveč tudi druga javnost lahko takšno ravnanje oblasti v sedanjem času razume kot novo oblikovano oblastno podporo nekdanjemu komunističnemu režimu«.
Nazadnje Svetlič opozori, da je z zavrnitvijo zamujena tudi priložnost, da bi pravni diskurz odgovoril na vprašanje združljivosti določenih idej in politik z veljavnim pravnim redom ter vprašanje (ne)utemeljenega povezovanje liberalne demokracije z zasebno lastnino in tržnim gospodarstvom, kjer med drugim opozori, da so vse družbe, ki so v ustavni red vključile "spreminjanje nosilcev kapitala", utrpele hud kulturni in civilizacijski zaostanek.
Kovačič: Na Ustavnem sodišču se gredo politiko, ne pravo
Kovačič se je na odločitev odzval s spodnjim tvitom, kjer je že napovedal tudi pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice.
https://twitter.com/DrzavljanK/status/1506694088472547329
Za Domovino pa je komentiral še ločena mnenja. Na pritrdilni ločeni mnenji, kjer sodnici dr. Špelca Mežnar in dr. Katja Šugman Stubbs pišeta o tem, da se Ustavno sodišče »ne bo pustilo zlorabiti v politične namene«, Kovačič odgovarja, da Ustavno sodišče je »zlorabljeno v politične namene« in ga kot državljan v podrejeni vlogi nikakor ne zlorablja sam. Po njegovih besedah se na Ustavnem sodišču »gredo politiko, ne pravo«.
Po njegovih besedah se večina na US boji javne obravnave oz. javnosti. Zavzel se je tudi za odpravo tajnosti sodnih obravnav, saj da bo tako kvaliteta odgovornost pri sojenju ob spremljanju javnosti po njegovem mnenju bistveno višja.
Vnovič je poudaril tudi, da se sam ne zavzema za ukinitev strank ali njihov izbris, ampak ukinitev totalitarnih praks teh dveh strank.
Zadnje objave

Branje kot navada in razvada
16. 2. 2025 ob 16:10

O vinski trti, vinu in Slovencih, ki ga ne znamo po pameti piti
16. 2. 2025 ob 12:30

France Prešeren (6/12): »Ran mojih bo spomin in tvoje hvale ...«
16. 2. 2025 ob 6:00

[Gledali smo]: Spokorjena ljubica
15. 2. 2025 ob 19:30

[Prejeli smo] Zadeva Trenta je vkopana v slepi ulici
15. 2. 2025 ob 16:57

Babičin zdrobov puding z jabolki
15. 2. 2025 ob 14:54
Ekskluzivno za naročnike

Branje kot navada in razvada
16. 2. 2025 ob 16:10

France Prešeren (6/12): »Ran mojih bo spomin in tvoje hvale ...«
16. 2. 2025 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
FEB
16
FEB
17
FEB
18
FEB
20
Odtisni svoj grb (počitniška ustvarjalnica za otroke)
10:30 - 12:00
FEB
20
Mladen Bogić: Porečanka (muzejsko predavanje)
18:00 - 20:00
Video objave
Izbor urednika

Trump ukinja ameriški denar tudi za slovenske nevladnike in leve politične aktiviste
15. 2. 2025 ob 12:00

Pozabljeni Slovenci - Benedikt Kuripečič
15. 2. 2025 ob 9:00

Kartagina mora biti porušena
14. 2. 2025 ob 12:48

Globokomorskega plenilca so prvič opazili tako blizu površja
13. 2. 2025 ob 9:05
10 komentarjev
Domoljub
Vili pojdi raje domov!!! Totalitarizem smo imeli tudi pred socializmom. Najhujši totalitarizem je bil klerikalizem, ki je vladal Evropi do razsvetljenstva, potem smo še pa začeli počasi osvobajati.
Zato so take pobude in izjave o totalitarizmih navadna oslarija.
nejo
Leta 1956 so v Zahodni Nemčiji prepovedali KP Nemčije, z obrazložitvijo, da je teroristična organizacija. Nemci imajo za tako dejanje kompetence, saj se zavedajo, kaj jim je naredila (levičarska!!!) NSDAP.
Naše ustavno sodišče je tudi zavrnilo zahtevo po reviziji obsodbe na Kočevskem procesu (1943), ki jo je vložila hčerka pokojnega Habiča, ki je bil na procesu obsojen na smrt in tudi justificiran.
Naše ustavno sodišče BRANI TOTALITARIZEM, zato to ni več ustavno sodišče, marveč stalinistično sodišče, ki naj gre v Moskvo k Putinu.
Nehajte se norčevati iz slovenskega naroda! Zavedajte se, da smo imeli totalitarizem od leta 1941 pa do 1990
Kraševka
Se pridružujem vašemu mnenju. Naše US zgleda, kot, da tam - zagovarjajo "krajo lastnine", kar nacionalizacija je. Prav groza je človeka, ko na US zagovarjajo celo UMORE, kot je primer pokojnega Habiča. To pa res ni vladavina prava, ki jo Levica širokoustno poudarja. To na US, je vladavina REVOLUCIJE, ki je v demokraciji nihče na EVROPSKIH tleh več ne uporablja. Naše US pa delujo tako, kot bi se pisalo leto 1945. To pa je mimo zakonov Slovenije!
Ficho81
A pol to ,da nacionalizacija ni protiustavna,pa ti so še v 1950-m letu?Torej lahko gremo nekam v fabriko,trgovino in tam v imenu ljudstva nacionaliziramo,kar nam paše?Samo da so naši,naši,naši udbaši!
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
Se absolutno strinjam. Domnevno uporaba polit stališč - namesto zakonskih členov veljavnih zakonov.. se mi zdi. Ne trdim, nisem pravnik. L.r. Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan.
korosec.france
Tudi prav!
Bo vsaj prejhe-hitreje končano in bo rezultat jasen in bop odmeval daleč naokoli, ker bo posredovan iz velike višine!
Bravo , Vili Kovačič - Sonce 2. Republike Slovenije!
Kraševka
Čestitke Viliju Kovačiču, ki je preveril, kako odloča naše US.
V zadnjih DVEH letih vidimo, da je naše
Takrat so Komunisti svobodno pobijali in kradli luksuzne VILE po ljubljani, lastnike pa ZAPRLI ali celo LIKVIDIRALI.
Titovi sodniki so takrat uzakonili NACIONALIZACIJO.
Naša Levica ima v programu NACIONALIZACIJO in Levica hoče vsekakor spet vspostaviti ENOPARTIJSKI sistem:
Ukiniti hočejo DEMOKRACIJO.
Ukinili bi lastnino prizadevnih ljudi in jo razdelili med Lenuhe - tipa Mesec, Jenul...., ki v svojem življenju niso še nič ustvarili.
Take sposobne PODJETNIKE, tipa Boscarol, Štrancar..., pa bi Luka Mesec - Levica, kar izgnal iz države, doma kmetom, pa bi nacionaliziral posestvo.
In Ustavno sodiščle tu ne vidi NIČ narobe, kar je prava sramota vsemu sodnemu sistemu.
Verjamem, da je Vili Kovačič tako korajžen, da bo poromal na EVROPSKO SODIŠČE.
Če so v EU - prepovedani simboli NACISTOV, Fašistov, so tudi simboli Komunistov.
Tudi Putin sedaj seje smrt in ruši domove, pod simbolom RDEČE ZVEZDE.
Grooooza!
vane
Odločitve te skupine diverzantov na US so neobvezujoče, ker so tam nezakonito (tja jih je spravil pučistični gremi v DZ 2014). Kar tam napiše neka Špelca Mežnar ali nek Rajko Knez je brez veze. To ima toliko teže, kot tisto, kar napiše sosedova Sara v 2. razredu OŠ. Če to nekdo upošteva, je lahko to njegova politična odločitev, v pravnem smislu pa to ne pomeni nič.
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
Bravo,
vrli, pogumni, načelni gospod Vili.
Kar tako naprej.
Mi "vztrajniki" ODBORA 2014 - SE NE DAMO.
"za pravico, za resnico, za pravno državo" - JE BILO NAŠE POZITIVNO GESLO V LETIH 2014-22017.
VELIKO USPEHA, ZDRAVJA IN VSE DOBRO VAM. L. r. Janez KK
L.r. Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan.
Kraševka
Bravo!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.