Se bo Golob izognil parlamentarni preiskavi? Pomagati mu utegne predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi

Iz javno dostopnih podatkov je lani Star Solar ustvaril več kot 250.356 evrov čistih prihodkov, čisti dobiček pa je presegel 71.700 evrov; leto pred tem pa 97.262 evrov. Leta 2022 je imelo podjetje nekaj čez 256.654 prihodkov.
POSLUŠAJ ČLANEK

Takoj po praznikih, 6. maja, bo na zahtevo stranke SDS izredna seja državnega zbora, na kateri bodo poslanci obravnavali zahtevo za ustanovitev preiskovalne komisije o poslovanju podjetij GEN-I in Star Solar ter o financiranju stranke Gibanje Svoboda.

Državni svet je sicer že marca sprejel akt o odreditvi parlamentarne preiskave za ugotavljanje in oceno politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma na vplivanje na negospodarne in protipravne odločitve podjetja GEN-I, ki naj bi vodili v  njegovo finančno izčrpavanje; na domnevno zlorabo položaja in oškodovanja državnega premoženja ter med drugim še izvajanja političnega pritiska na preiskavo kaznivih dejanj, povezanih s prevzemom in poslovanjem Golobove družbe Star Solar.

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je državni svet marca, ko je ta sprejel zahtevo za ustanovitev preiskovalne komisije, na podlagi mnenja parlamentarne zakonodajno-pravne službe pozvala k dopolnitvi. Svet nanjo ni pristal.

Poslanska skupina SDS je poskušala obravnavo te zahteve državnega sveta vključiti na dnevni red redne seje državnega zbora, a Golobova koalicija tega ni podprla. Zato je minuli torek s prvopodpisano Jelko Godec vložila zahtevo za sklic izredne seje o ustanovitvi komisije, česar koalicija ne more preprečiti. Očitno je, da želijo preiskavo omenjenih sumov onemogočiti.

Nov poskus preprečitve preiskave premierjevega poslovanja, s katerim se mudi

Čeprav se morda zdi, da se Golob ne bo mogel izogniti preiskavi, bo koalicija očitno naredila vse, da bi jo preprečila. Urška Klakočar Zupančič je v državni zbor namreč vložila predlog, ki uvaja predhodni preizkus zahteve za parlamentarno preiskavo na ustavnem sodišču v primeru, da zakonodajno-pravna služba DZ sklene, da obstaja dvom glede ustavne dopustnosti za parlamentarno preiskavo. Po predlogu zakona lahko DZ to stori najkasneje v roku 30 dni po objavi odloka o odreditvi parlamentarne preiskave v Uradnem listu RS.

Predsednik državnega sveta Marko Lotrič trdi, da je Klakočar Zupančičeva na Odmevih govorila neresnice: dejala je namreč, da je poleg zakonodajno-pravne službe DZ tudi pravna služba samega državnega sveta ocenila, da je dotična parlamentarna preiskava protiustavna.

Kolegij predsednice državnega zbora je tik pred prazniki sklenil, da bodo predlog obravnavali po skrajšanem postopku. Za so glasovale poslanske skupine Svoboda, SD, Levica in poslanec narodne skupnosti, proti pa sta glasovali poslanski skupini SDS in NSi.

Gre torej za to, da bi se novela sprejela čim prej, pred evropskimi volitvami in referendumi 9. junija. Predsednica DZ je sicer pojasnila, da novela prinaša manj zahtevne spremembe in dopolnitve, ki zakon dopolnjujejo z dvema odločbama ustavnega sodišča iz leta 2021 in iz leta 2011 ter sledijo priporočilom Evropske komisije s področja delovanja pravne države.

Kdaj gre pri preiskovalni parlamentarni komisiji za politično obračunavanje

Urška Klakočar Zupančič je ob predstavitvi novele zakona o ustavni presoji odreditve parlamentarne preiskovalne komisije svoj predlog utemeljila z naslednjimi besedami: »Čas je, da parlamentarno preiskavo dvignemo na nivo, na katerem bi morala biti od vsega začetka, da se je ne zlorablja za politična obračunavanja med strankami.«

Da to počne prav Svoboda, pa je povedala Mojca Šetinc Pašek, izključena članica Gibanja Svoboda, v preteklosti vodja preiskovalne komisije o domnevnem nezakonitem financiranju strank. Marca je za 24ur Zvečer priznala, da je bila komisija namenjena temu, da se »na nek način obračuna s političnim nasprotnikom, s stranko SDS.«

To po njenem velja tudi za drugo parlamentarno preiskavo in sicer o političnem vmešavanju v delo policije, ki je prav tako v rokah Gibanja. Za 24ur je ocenila, da jo premier uporablja za politični in osebni obračun s tistimi, ki so razkrili njegovo sporno ravnanje, torej za obračunavanje z Boštjanom Lindavom in Tatjano Bobnar.

Sume nepravilnosti pri poslovanju družbe GEN-I v času vodenja Roberta Goloba, je SDS želela preiskovati že lansko leto, a NSi ni želela prispevati podpisov za ustanovitev preiskovalne komisije o poslovanju GEN-I. Mediji so ugibali o tihem dogovoru med Svobodo in NSi, po katerem naj bi NSi po porazu na volitvah kot edina nekoč vladna stranka obdržala svoje kadre na vodilnih mestih v državnih podjetjih. Od leta 1992 do 2022 je bilo ustanovljenih 38 preiskovalnih komisij, a le 12 od teh je rezultiralo v sprejetih poročilih v državnem zboru.

V aktualnem sklicu državnega zbora so bile ustanovljene tri preiskovalne komisije: za financiranje medijev in političnih strank pred in med zadnjimi državnozborskimi volitvami, za politično vmešavanje v delo policije in za kanal C0.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike