Šarcu v letu in pol odstopilo osem ministrov. Prav toliko bi jih lahko z delom nadaljevalo v novi vladi

Rok Čakš
Ob dilemi, ki spremlja politično krizo: ali na predčasne volitve ali formirati novo koalicijo, je eno od osrednjih vprašanj tudi politična stabilnost, oziroma kontinuiteta dela pri vodenju države.

In če je bila Šarčeva vlada od odstopu njenega predsednika praktično brez treh ministrov od šestnajstih, v letu in pol mandata pa se je zamenjalo še drugih pet, bi morebitna nova vlada v najširši zasedbi potrebovala popolniti prav toliko ministrskih mest.

V primeru koalicije SDS-SMC-NSi-SAB-DeSUS bi lahko polovica, torej osem sedanjih ministrov, z delom nemoteno nadaljevalo. V bolj verjetnih variantah SDS-SMC-NSi- DeSUS, oziroma SDS-SMC-NSi-SAB, pa bi brez političnih pretresov naprej delalo pet, oziroma sedem ministrov. Seveda pa so verjetne tudi zamenjave, oziroma prerazporeditve resorjev.

V primeru predčasnih volitev Slovenijo čaka vsaj šest mesecev brezvladja z novim negotovim izidom za postvolilno matematiko. Na pisalnih mizah ali celo v predalih pa bi obležali številni napol ali skoraj v celoti pripravljeni projekti posameznih ministrstev.

Vlada Marjana Šarca s svojimi 16 ministrstvi je bila praktično ves čas 16 mesečnega mandata v rekonstrukciji. V tem obdobju je odstopilo, oziroma moralo oditi kar osem ministrov ter nekaj državnih sekretarjev. Že po dveh mesecih, novembra 2018, se je moral posloviti minister za kohezijo iz kvote SAB, Marko Bandelli. Januarja mu je sledil minister za kulturo iz kvote SD Dejan Prešiček in februarja minister za okolje iz kvote SMC, Jure Leben. Vse tri je s svojimi razkritji odnesel novinar Bojan Požar.

8. marca je vlada ostala brez zdravstvenega ministra Sama Fakina iz kvote LMŠ. Sledil je nekajmesečni premor do septembra, ko je odšel še drugi minister za kohezijo, Iztok Purič. Po porazu na strankarskih volitvah je 18. januarja odstop napovedal obrambni minister Karl Erjavec. Na jutro Šarčevega odstopa je z mesta predsednika vlade je nepreklicno odstopil tudi minister za finance Andrej Bertoncelj. Zdravstveni minister Aleš Šabeder pa je razkril, da ima premier že 14 dni na mizi njegovo odstopno izjavo.

Od predlanskega septembra do ponedeljkovega odstopa so v vladi zdržali samo naslednji ministri: Boštjan Poklukar in Rudi Medved iz kvote LMŠ, Jernej Pikalo in Andreja Katič iz kvote SD, Zdravko Počivalšek, Miro Cerar in Ksenija Klampfer iz vrst SMC, Alenka Bratušek in Peter Jožef Česnik iz kvote SAB in Aleksandra Pivec iz kvote DeSUS. Ter seveda predsednik vlade Marjan Šarec.

Kdo bi torej v novi vladi lahko nadaljeval z delom?


Če bi se vlado odločil sestaviti Janez Janša, oziroma drugi mandatar iz SDS, bi lahko po najširšem, a manj verjetnem scenariju, ministrske stolčke ohranili vsi štirje ministri SMC, vsi trije ministri iz SAB ter Aleksandra pivec iz DeSUS.

Bo najbolj verjetni opciji (brez SAB) pa bi v vladi lahko ostali Zdravko Počivalšek na gospodarskem, Miro Cerar na zunanjem, Simon Zajc na okoljskem in Ksenija Klampfer na ministrstvu za delo (kvota SMC) ter Aleksandra Pivec na kmetijskem.

Seveda pa je veliko vprašanje ali zamenjava prve koalicijske stranke, ki ima dvakrat več poslancev kot Šarčeva, ne bi pomenila tudi drugačne razdelitve resorjev v koaliciji, ki bi jo zdaj sestavljale štiri stranke (menjava SD-NSi bi se nekako "pokrila".).

Ob tem, da bi se ponekod delo lahko normalno nadaljevalo, pa bi nova koalicija hkrati pomenila priložnost, da nekatere stranke prevzamejo bolj odgovarjajoče resorje (denimo DeSUS ministrstvo za delo, ki si ga želi in podobno).

Skoraj zanesljivo pa bi svoje ministrstvo ohranil Zdravko Počivalšek in še kateri od njegovih ministrov. Ministrica bi ostala tudi Aleksandra Pivec, a morda na kakšnem drugem resorju.

KOMENTAR: Rok Čakš
Zamenjava oblasti bi lahko bila bolj gladka, kot se zdi na prvi pogled
Postavljanje konkretnih imen po posameznih ministrstvih ter tudi pripisovanje posameznih ministrstev potencialnim strankam je seveda ta trenutek velika in na trhlih temeljih osnovana špekulacija. Račun brez krčmarja, saj sploh še ni jasno, ali bomo v obstoječi sestavi dobili novega mandatarja, ali pa se bodo karte premešale na novih predčasnih volitvah. Vendar poanta tega prispevka ni v ugibanjih o delitvi plena, temveč v ugotovitvi, da bi z nekaj enostavnimi in racionalnimi rešitvami z novo, desnosredinsko koalicijo lahko zagotovili kontinuiteto dela na kar nekaj ministrstvih, kar bi bilo nedvomno blagodejno za politično situacijo v Sloveniji. To je še en argument v prid novi koalicijski matematiki in proti predčasnim volitvam, ki smo jih, po spretnem Šarčevem manevru ob njegovem odstopu, vzeli preveč samoumevno kot prvo in skoraj edino smiselno opcijo. Ampak če stvari pogledamo z drugega zornega kota: zakaj že bi morali po dobrem letu in pol mandata volivci ponovno povedati kdo so naši izbranci, samo zato, ker poraženec volitev ni zmogel voditi svoje manjšinske petčlanske koalicije? In bi res tokrat odločili toliko drugače, da bi se vse gladko zložilo in se ne bi znašli v podobni situaciji kot ob zadnjih volitvah?!? Jasno, ali bomo dobili novo vlado v tem parlamentarnem mandatu ali bomo šli na predčasne volitve, bosta na koncu odločila eden ali dva voditelja političnih strank. Od politikov, tako tistih, ki si želijo na predčasne volitve kot onih, ki bi oddelali mandat do konca je preveč za pričakovati, da bi ravnali glede na interes države in ne glede na interes lastne stranke, oziroma ponekod svoj osebni interes. A zdi se, da bi bila ta trenutek v interesu države čim prejšnja nova, trdnejša vlada kot smo jo imeli do zdaj. Prav tako se zdi, da volilna matematika takšno vlado tudi omogoča.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Najbolj udobno je Levici – kavči za vse, ne le za peščico!
  • 29. 04. 2026
Predlogu zakona o vladi se obeta podpora, na mizi še interventni zakon
  • 29. 04. 2026
Vključujoče varstvo, ki temelji na dediščinski etiki – strokovna in civilna javnost naj zaščiti Plečnikovo Ljubljano
  • 29. 04. 2026