Šarcu se pod nogami ruši sistem družinske medicine: to so razlogi za napovedane množične odpovedi splošnih zdravnikov

Uredništvo
POSLUŠAJ ČLANEK
Zdravstveni sistem ostaja akuten problem slovenske družbe, katerega reševanje se je zamaknilo vsaj še za pol leta, kolikor je preteklo od izvolitve Šarčeve vlade. Fakina ni več, Ministrstvo za zdravje pa ima zdaj novega prvega moža; včeraj ga je prevzel kar Marjan Šarec sam. 

Po oceni zdravniške zbornice bi v sistemu potrebovali vsaj 300 dodatnih družinskih zdravnikov, kar samo kaže na to, kako podhranjena je ta veja zdravstva pri nas. Zaradi preobremenjenosti in nevzdržnih pogojev dela se dogaja pravi mali eksodus družinskih zdravnikov, saj dajejo odpovedi na vseh koncih države. 

Kljub takemu stanju premier Marjan Šarec še ne bo imenoval ministra za zdravje, v državnem zboru pa se bo po dolgih tednih blokade s strani predsednika odbora za zdravstvo, Franca Trčka, v petek vendarle začela nujna seja, ki jo je sklicala NSi prav zaradi akutne problematike družinske medicine.

Po celotni državi so kritične razmere in pogoji dela zdravnikov družinske medicine v zadnjih letih privedli do situacije, ko zdravniki na terenu izgorevajo. To se nato pozna na kvaliteti oskrbe pacientov.

TV Slovenija je včeraj poročala, da so trije družinski zdravniki iz zdravstvenega doma Nazarje zapustili delovno mesto zaradi preobremenjenosti. To je polovica vseh tam zaposlenih zdravnikov družinske medicine. Zdravniki bodo za paciente skrbeli še dva meseca, dokler se jim ne izteče odpovedni rok.

Z odpovedjo grozijo tudi v Kranju …


S prvim aprilom naj bi kolegom sledilo še 20 družinskih zdravnikov iz kranjskega zdravstvenega doma. Z odpovedjo so zagrozili po tem, ko je splošni dogovor za letos določil, da se zdravniška obremenjenost meri glede na posamezno regijo oziroma izpostavo zavoda za zdravstveno zavarovanje. Po njem bi morali v njihovem zdravstvenem domu opredeljevati do 2.600 pacientov, kar je za 500 pacientov več, kot jih imajo na primer v Škofji Loki.

Kranjski družinski zdravniki odločno odklanjajo nadaljevanje sistematično vodenega preobremenjevanja ambulant in pričakujejo popravek Splošnega dogovora za leto 2019 na način, da bo meja za prenehanje opredeljevanja pacientov 1.895 glavarinskih količnikov (GK) na medicinski tim za leto 2019 in da se bo ta meja zniževala za pet odstotkov na leto do končne vzpostavitve 1.500 GK, kar je strokovno določena norma.

Njihova osnovna zahteva je tudi takojšnje financiranje timov ambulant družinske medicine glede na standard in normativ stroke. Zahtevajo tudi temeljito administrativno razbremenitev specialistov družinske medicine, vzpostavitev razmer, v katerih bo družinska medicina postala privlačnejša za mlade kadre in tudi urejanje kratkotrajnih bolniških staležev do tri dni v razmerju med delodajalcem in zaposlenim (uvedba plačanega bolniškega staleža za akutna in kratka bolezenska stanja, kot je denimo viroza, po vzoru zahodnih evropskih držav). Zahtevajo prenos pristojnosti za urejanje bolniškega staleža nosečnic na lečeče ginekologe, prenos vodenja dolgotrajnih bolniških staležev, daljših od enega meseca, na specialiste medicine dela in imenovane zdravnike ZZZS ter prenos urejanja še nekaterih pravic, vezanih na zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

… ter tudi v Celju


Nič kaj drugače ni v celjskem zdravstvenem domu, kjer za prvi maj napoveduje odhod vseh 15 zdravnikov družinske medicine. Vzrok so prevelike glavarine in ostale obremenitve. »Splošni dogovor za leto 2019 glede opredeljevanja do povprečja regijske izpostave je za nas velik, prevelik zalogaj. Sodu je izbilo dno, ko smo izvedeli še za odpoved domske zdravnice. Predstava ZZZS OE Celje je, da naj sedaj, z že tako izčrpanimi zdravniki, ki presegamo v povprečju 110 % slovenskega povprečja, v rednem delovnem času pokrivamo še izpad dela v domu upokojencev, obeta se tudi vrnitev koncesije sedanje koncesionarke, kar pomeni povišanje regijskega povprečja in dodatnih 1405 bolnikov brez zdravnika, ki se bodo želeli vpisati pri nas,« so zapisali v pismu za ZD Celje.

Od Mestne občine Celje, ZZZS in ministrstva za zdravje pa zahtevajo naslednje: »Zahtevamo, da se glede vpisovanja oz. odklanjanja vpisovanja bolnikov upoštevajo s strani Ministrstva za zdravje podpisani standardi in normativi, kar za leto 2019 pomeni 1.895 GK. V kolikor sporno določilo v Splošnem dogovoru za leto 2019 ne bo ustrezno popravljeno, smo pripravljeni s 1.5.2019 podpisati kolektivno odpoved.«

 "Zdravniki nismo delavci za tekočim trakom, bolniki pa niso predmeti, ki jih pakiramo v enake škatle"

Svojo odločitev, da vrne koncesijo za področje splošne in družinske medicine v Celju, je v javnem pismu obrazložila zdravnica Katja Žerjav, specialistka družinske medicine, ki je koncesionarsko dejavnost opravljala v Celju.

Kot piše, v obstoječih razmerah svojega dela ne more opravljati po strokovnih standardih in normativih. Sistem namreč že dolgo ne deluje več, zdravstveni delavci pa ga umetno ohranjajo pri življenju.

Skupaj s specializacijo je študirala devet let, zdravstveni sistem pa ji onemogoča uporabljati svoje znanje; z veseljem je zdravnica in ne želi biti administratorka. Obenem opozarja, da zdravniki niso delavci za tekočim trakom, bolniki pa predmeti, ki jih pakirajo v enake škatle. A v trenutni situaciji se zdravniki pri svojem delu ne morejo svobodno odločati, kaj je za določenega bolnika najbolje.

Koncesijske pogodbe nadalje ne bo podpisala, ker želi ohraniti svoje zdravje in ne umreti pred slovenskim povprečjem, kot to velja za družinske zdravnice. Obenem pa niti ni plačana za to, kar naredi.

Predvsem pa želi v življenju ohraniti zdravje in srečo, saj brez tega ni ničesar ostalega. Iz teh razlogov, kot piše, 1.04.2019 ne bo podpisala nove pogodbe z ZZZS, stara ji poteče z 31.03.2019.


O problematiki družinske medicine končno tudi v državnem zboru


Ob pomanjkanju vsaj 300 zdravnikov je potrebno poudariti, da so v lanskem letu na spomladanskem razpisu za specializacije na 64 razpisanih mest za družinsko medicino dobili le 13 prijav, za jesenskih 60 razpisanih mest pa samo 8. Zato se marsikdo upravičeno sprašuje, kaj bo za izboljšanje razmer naredila vlada in predvsem ministrstvo za zdravje.

Včeraj je njegovo vodenje začasno prevzel premier Marjan Šarec. Kandidat za ministra namreč še ni postal Aleš Šabeder, direktor UKC Ljubljana in verjetno bodoči minister za zdravje.

Do epiloga o nujni seji prav na problematiko družinske medicine pa bo v petek prišlo tudi v državnem zboru. Poslanska skupina NSi je namreč že 5. februarja 2019 zahtevala sklic nujne seje odbora za zdravstvo o kritičnih razmerah na področju družinske medicine v Sloveniji z naslovom Družinski zdravniki – med pomanjkanjem in izgorelostjo.

Predsednik parlamentarnega odbora za zdravstvo dr. Franc Trček iz stranke Levica pa je s sklicem omenjene seje zavlačeval z različnimi izgovori po dopolnitvah gradiva. Zahtevo za sklic nujne seje je tako zavrnil že dvakrat, nato pa jo je le dovolil.

Medtem ko so oči uperjene v probleme okrog otroške srčne kirurgije v UKC Ljubljana, v Sloveniji pri živem telesu razpada sistem primarnega zdravstva, oziroma družinske medicine.

KOMENTAR: Uredništvo
Na zdravnikih primarne ravni stoji ali pade celoten zdravstveni sistem
Poklic družinskega zdravnika je znotraj stroke zaradi specifičnosti dela, ki prenaša velike obremenitve, eden najmanj privlačnih. Pogosto pomeni garanje v odročnih krajih z naporna in neadekvatno plačana nočna ter praznična dežurstva. Zdravnik na podeželju mora biti vedno na razpolago, da obdela 40 pacientov v ordinaciji ali iz službe ali doma nemudoma odide na teren ob težki prometni nesreči. Za mnogo dela, velike obremenitve in stres torej enako ali celo manj denarja kot v velikih mestnih medicinskih centrih, zato ne čudi, da manjši kraji po Sloveniji zdravnikov sploh več ne dobijo. Kot vidimo, jih primanjkuje celo v mestnih središčih kot sta Celje ali Kranj. Zdravniški poklic je v zadnjih letih pogosto stigmatiziran v smislu "bogov v belem". A žarometi, usmerjeni v nekatere povzpetniške in pogoltne posameznike mečejo senco na garaške in predane zdravnike po zdravstvenih domovih slovenskih krajev in mest. Sedanja situacija sicer ni nekaj novega. Obremenitev in pogoji delovanja družinskih zdravnikov so podobni že leta, oziroma desetletja. In če so mnogi skozi svojo kariero molče opravljali svoje poslanstvo, zdaj očitno v ospredje stopa generacija, ki se je pripravljena odločneje izpostaviti za lastno dobrobit. Pri tem bodo najbrž uspešni, saj bo prava teža njihovega doprinosa k delovanju zdravstvenega sistema vidna šele, če bodo uresničili svoje grožnje in pacientom ne bodo več na razpolago. Takrat se bo sistem javnega zdravstva sesul v samih temeljih in posledice bodo katastrofalne.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Nova ministrica pomagala "reševati" zdravstvo že v času Pahorjeve vlade. Kaj sploh še lahko obljubi državljanom?
  • 14. 10. 2023
To je 55 ukrepov, ki ne bodo rešili slovenskega zdravstva
  • 14. 09. 2023
Bo umetna inteligenca v zdravstvu rešitev za preobremenjene zdravnike in medicinske sestre?
  • 19. 08. 2023