S strokovnjaki o svetu po covidu-19, izzivih slovenskega zdravstva in priložnostih gospodarstva (video)

Kongres NSi je ob političnih govorih zaznamovala tudi zanimiva razprava o trenutni koronakrizi. Udeleženci so se na treh sklopih posvetili izzivom, ki jih epidemija pomeni za našo družbo, zdravstveni sistem in gospodarstvo. Pri tem so se oblikovalci potrudili, da so poiskali stokovne razpravljalce, ki se z izzivi na teh ključnih področjih ukvarjajo vsakodnevno.


Kot so se strinjali razpravljavci, je jasno, da je ta kriza zahtevna ter da bo imela daljnosežne posledice. Pri tem pa je najhuje, da dejansko sploh ne vemo, kako dolga bo. V tem trenutku je sicer jasno, da bomo kmalu imeli cepivo, vendar je po mnenju razpravljavcev nemogoče napovedati, koliko časa bo še minilo do izboljšanja razmer. Zato so pozvali tudi k previdnosti, da ne bi vsega svojega zagona in finančnih sredstev porabili že med epidemijo, temveč si pustili nekaj tudi za čas, ko bo treba čim hitreje pristopiti k normalizaciji razmer.

Ključno je, da smo usmerjeni v iskanje rešitev, ne krivcev

Na prvem panelu z naslovom Kako je epidemija koronavirusa predrugačila naše vrednote? so gostje dr. Matej Avbelj, dr. Jure Leskovec, dr. Verica Trstenjak, dr. Žiga Turk in dr. Matej Tušak razpravljali o svetu po covidu-19.

Kot sta se v uvodu strinjala govornika dr. Žiga Turk in dr. Matej Tušak, je epidemija kot vsaka kriza, s seboj prinesla tudi pretresenje vrednot in načina življenja. Po Turkovem mnenju je pokazala na težave, povezane z individualizmom. Za razliko od Zagodnega sveta, so kolektivistične azijske države krizo prestale bistveno bolje. Pri tem pa se Slovenija "ubada" še s tem, da smo državljani skregani med seboj in je nekaterim desnosredinska vlada prvi, epidemija pa šele drugi sovražnik, je dejal Turk, ki pri ukrepanju zoper epidemijo pogreša slogo.

Psiholog Matej Tušak je izpostavil, da je ključno, da smo v tem trenutku usmerjeni v iskanje rešitev in ne v iskanje krivcev. Po njegovih besedah so otroci v tej krizi (psihološko) najbolj prizadeta populacija.

Starši morajo v tej krizi otroke v prvi vrsti pomiriti in jim biti vzor. V tem primeru otroci tudi ne bodo imeli hudih težav. Otroci so v tem obdobju v družinah lahko celo bolj funkcionalni kot kadarkoli prej. Treba pa je najti tudi način, kako pomagati staršem, ki ne znajo navezati teh stikov.

Slovenija brez resnih in robustih institucij, ki bi se lahko spopadale s krizami, ostajamo pa odprta in demokratična družba

Trenutna kriza je po mnenju dr. Verice Trstenjak tudi pomembno pravno vprašanje. Dejstvo je namreč, da človekove pravice v civilizirani družbi niso absolutne. Zato je v času epidemije dopustno, da se nekatere pravice kot so svoboda združevanja, varstvo osebnih podatkov in svoboda gibanja začasno omejijo, da zaščitijo našo pravico do zdravja in do življenja, je dejala Trstenjakova, ki meni, da je pri tem bistvena sorazmernost.

Nas omejitveni ukrepi vodijo v diktaturo? Pravnik dr. Matej Avbelj se s tem ne strinja in opozarja na dejstvo, da nas še vedno pestijo posledice državljanske vojne in poznejšega totalitarnega sistema, iz katerega je država izšla z izjemno nizko politično in pravno kulturo. Posledica te pa je tudi "pomanjkanje resnih in robustnih institucij, ki bi se lahko spopadale z resnimi krizami".

Odziv slovenskih oblasti je bil sicer po njegovem mnenju v primerjavi s sosednjimi državami precej liberalen. Zato pravi, da "dejstvo, da imamo v Sloveniji pritožbo, da obstaja diktatura, da imamo veliko protestov na ulicah, pravzaprav odkazuje ravno to, da še naprej ostajamo odprta in demokratična družba."

Vlada bo morala čez nekaj časa opustiti ukrepe in se skušati vrniti v normalnost. Pot do tja bo po besedah Jureta Leskovca v naslednjih tednih lažja tudi zato, ker smo v zadnjih mesecih spoznali, kako se virus širi. Pri tem poudarja, da bo potrebno virus zamejevati tudi z manj restriktivnimi ukrepi, kot je na primer odprtje lokalov zgolj do določene kapacitete.

Ob tem je Leskovec opozoril tudi na dejstvo, da raziskave gibanja telefonov kažejo, da smo se v Sloveniji poleti začeli obnašati, kot da virusa ni, kar je močno pospešilo njegovo nadalnje širjejenje.

https://www.youtube.com/watch?v=2WQ5cMwS_-s

Zdravstveni sistem potrenuje e-hrbtenico

Na drugem panelu so se dr. Tina Bregant, Tomaž Gornik in dr. Federico Potočnik spregovorili predvsem o izzivih, ki v prihodnosti čakajo naš zdravstveni sistem. Najverjetneje bo zdravstveno krizo kmalu omejilo cepljenje, vendar je v tem trenutku o tem, kako bo to potekalo, po mnenju Tine Bregant še preuranjeno govoriti. Trenutno so zdravstveni delavci izjemno obremenjeni in specializant infektologije dr. Federico Potočnik delovni mesec zaključi s 50 do 100 nadurami.

.@FVPotocnik na #kongresNSi pic.twitter.com/pvmp3kygN5

— NSi (@NovaSlovenija) November 21, 2020

Oba zdravnika bi si v prihodnje želela dobro "e-hrbtenico", vendar pa je težava v tem, da zdravstvo tega samo najverjetneje ne bo zmoglo. Uveljavljanje digitalizacije bi zdravnikom pomagalo zlasti na področjih, kjer pacienta sami ne vidijo. Tu je umetna inteligenca dokazano boljša. Sami pa bi imeli več časa za ukvarjanje s pacienti.

.@tomazgornik na #kongresNSi pic.twitter.com/PEq0yLqxqP

— NSi (@NovaSlovenija) November 21, 2020

Kot poudarja zdravnica Tina Bregant, "zdravniki nismo študirali za to, da bi vnašali podatke v excel, pač pa, da posvetimo čas svojemu pacientu." Na vprašanje, kakšno bo slovensko zdravstvo čez pet let pa odvrnila, da prav takšno, "kot se bomo odločili zdaj".

https://www.youtube.com/watch?v=vmn0HWESjOw

Digitalizacija priložnost za slovensko gospodarstvo

Velik del vladne pozornosti je trenutno namenjen razmeram za stabilizacijo gospodarstva. Kot so se strinjali gostje tretjega panela Martin Jezeršek, dr. Jure Knez, Mateja Ribič in dr. Janez Šušteršič, ki so govorili o tem, na kakšen način bi bila kriza lahko priložnost za slovensko gospodarstvo, ukrepi vlade trenutno delujejo, saj se število brezposelnih ne povečuje, temveč celo zmanjšuje.

Po Knezovem mnenju je sicer velikost drugega vala presenetila vse. Pri tem so sicer različne panoge različno prizadete in se podjetja v turizmu in gostinstvu, kjer dela tudi Jezeršek, borijo za preživetje. Po mnenju govorcev bodo preživela le tista, ki bodo imela dostop do likvidnosti.

.@MartinJezerek na #kongresNSi pic.twitter.com/cofSVT5JhW

— NSi (@NovaSlovenija) November 21, 2020

Vlada je z ukrepi sicer radodarna, kar je po mnenju Janeza Šušteršiča tudi prav. Vendar pa med ekonomisti obstaja tudi bojazen, da bo finančnih sredstev zmanjkalo za zagon gospodarstva, zato ob tem poziva k previdnosti.

K lažjemu okrevanju seveda lahko pomaga tudi digitalizacija, se strinja Šušteršič, vendar je nujno, da je ta vključujoča. Kot smo namreč lahko videli v primeru aplikacije #OstaniZdrav, je ta pogosto nedostopna prav najbolj ranljivim, ki (iz različnih vzrokov) uporabljajo zastarele naprave. Zato bo ljudem vsekakor potrebno pomagati uporabljati te rešitve.

https://www.youtube.com/watch?v=Mb-7LTm5k8g