s. Ana Slivka: "Brazilija je zame predvsem kraj trpljenja, krivic in negotovosti, pa tudi upanja na boljši jutri." (1. del)

V intervjuju pred olimpijskimi igrami smo se o blišču in bedi pogovarjali s Slovenko, ki že nekaj časa živi in dela v državi gostiteljici tega največjega svetovnega športnega dogodka.

Sestra Ana Slivka iz reda Frančiškank Marijinih Misijonark tam deluje že od leta 2009.

V prvem delu intervjuja lahko preberete nekaj zanimivosti o tej ogromni južnoameriški državi -  kakšno je trenutno stanje in vzdušje tam ter kako njeni prebivalci gledajo na aktualno politiko ter kako celotna situacija zgleda skozi oči evropske misijonarke.

Koliko časa že živite v Braziliji?

V Braziliji živim zadnjih sedem let, od katerih sem jih pet preživela v Amazoniji, zdaj pa delujem na jugu države.

Kakšna je Vaša življenjska izkušnja tam?

Življenje tukaj je drugačno kot v Evropi: nimamo urejene kanalizacije in odtoka, nimamo pitne vode v pipah, nimamo dobrih šol in bolnišnic, nimamo ustreznih zaporov, imamo pa sonca na pretek, izjemno lepe neokrnjene kotičke in pestro zgodovino, tropskega sadja vseh vrst in barv ter prebivalstvo, ki se ne obremenjujejo preveč.

To zna biti dobro za njihovo zdravje, ni pa vedno preveč pozitivno za razvoj in napredek države.

Kot sestra iz reda Frančiškank, Marijinih Misijonark, kakšno je Vaše poslanstvo tam? Kako to zgleda v vsakdanjem življenju?

Sestre Frančiškanke Marijine Misijonarke smo v Braziliji prisotne že 90 let in delujemo na enajstih različnih koncih države.

Jaz trenutno živim v mestu Paranaguá in v moji skupnosti smo, kot se za sestre FMM spodobi, tri sestre treh različnih narodnosti. Med seboj govorimo v portugalščini, uradnem jeziku Brazilije.

Sestre imamo tri glavne naloge: pomoč najbolj ubogim, sodelovanje pri izobraževanju bogoslovcev (mnogi v semenišče pridejo z nenavadno nizkim splošnim znanjem) in delo z mladimi (droge, najstniške nosečnosti, nasilje, opuščanje šolanja ipd).

Brazilija bi se svetu rada pokazala kot uspešna, bogata država, ob kateri vsak pomisli na peščene plaže, karneval ter sambo.

Je to res realna slika stanja v državi?

Brazilija je ogromna dežela, polna naravnih bogastev kot so zlato, les in nafta.

Država ima eno najboljših, najbolj modernih in najbolj humanih zakonodaj na svetu. Problem je, da je ta zakonodaja ostala na papirju, v državi pa vlada kaos: droge, nasilje, orožje, podkupljena policija, korupcijske afere v samem vrhu države in rasizem v vseh družbenih sferah (tudi v Cerkvi).

Socialne razlike so nepredstavljivo velike. V Amazoniji je skoraj polovica prebivalstva še vedno nepismenega (ne samo starejši ljudje!).

Skratka, Brazilija je zame, kot misijonarko, predvsem kraj trpljenja, krivic in negotovosti, pa tudi upanja na boljši jutri.

Sestre poznamo mnoge družine na robu revščine, ki se borijo za preživetje in trdo delajo za lonček riža in malo fižola, ampak državi pogosto uspe skriti bedo in revščino pred turisti in se svetu prikazati kot vesel in prijazen narod, ki živi lagodno in brezskrbno življenje.

Brazilija je nekoč štela za bolj perspektivne države v razvoju, v zadnjih letih pa se v medijih pojavljajo razni škandali, protesti ter problemi. Kakšna je trenutna situacija?

Leta 2009, ko je bila Brazilija izbrana za gostiteljico OI 2016, je bila država na vrhuncu moči. Kljub ekonomski krizi, ki je svet zajela leto dni prej, se je Brazilija pobrala zelo hitro in glede na članek iz revije The Economist je kazalo, da bo Brazilija v nekaj letih peta svetovna ekonomija sveta.

Nihče ni niti slutil, da so že takrat iz državnih blagajn izginjali milijoni. Danes nimamo samo korupcijske afere Petrobras, ampak še nekaj drugih.

Samo lani je BDP padel za 3,8 %. Inflacija raste iz dneva v dan. Kriminal in revščina na žalost prav tako.

[caption id="" align="alignnone" width="800"] Vir: osebni arhiv s. Ane Slivka[/caption]

 

Ampak težko je o demokraciji govoriti v državi, kjer so volitve obvezne (tudi za nepismene) in kjer, če ne greš volit, plačaš kazen!

 

Ljudje so precej nezadovoljni tudi s politično situacijo. Najbolj odmevna je bila afera predsednice Rousseff v zvezi z državnim podjetjem Petrobras, iz katerega je izginil kup denarja. Se nezaupanje v politiko kaže v javnosti?

Predsednica je bila začasno odstavljena. Mnogi drugi visoki politiki, med njimi tudi bivši predsednik Lula, so prav tako vpleteni v korupcijske afere, tako da je politično in posledično tudi ekonomsko stanje države precej negotovo.

Stvari so iz dneva v dan dražje, kar najbolj občutijo ravno ubogi in preprosti ljudje.

Situacijo skušajo izkoristiti manjše stranke, ki se predstavijo kot poštene, moderne in demokratične. Ampak težko je o demokraciji govoriti v državi, kjer so volitve obvezne (tudi za nepismene) in kjer, če ne greš volit, plačaš kazen!

Kako je z duhovnim življenjem Brazilcev? So tamkajšnji ljudje verni in na kakšen način se njihovo doživljanje vere v Boga razlikuje od slovenskega?

Naš škof Dom Edmar pravi, da so Brazilci krščeni, niso pa evangelizirani.

Vseeno brez dvoma lahko rečemo, da so Brazilci zelo veren narod. Bog je del njihovega življenja in njihov izvir moči v vsakdanjem boju za preživetje. Ljudje tu so neverjetno predani Bogu in svojo vero brez težav izrazijo ne samo v Cerkvi, ampak tudi v šoli in službi.

V Braziliji imamo križ celo na steni v trgovini s čevlji, v ribarnici, na pošti in tudi v avtomehanični delavnici, ob plakatu s pomanjkljivo oblečeno mladenko v zapeljivi pozi!

V Braziliji je Bog pomemben del vsakdana tudi za tiste, ki ne hodijo redno v Cerkev. Mislim, da je ravno to tisto, kar jim pomaga ohraniti veselje in optimizem kljub težavam.