Ruska vohuna v priporu obiskoval obveščevalec ruske tajne službe

V petek smo objavili članek z naslovom Ruska vohuna na sojenju priznala krivdo, kazni pa ne bosta prestajala v Sloveniji. Od takrat se je zgodilo še nekaj pomembnih dogodkov, med drugim tudi intervju vohunov za rusko televizijo, ki jih objavljamo v tem članku.

Zakonca po pristanku intervjuvana za rusko televizijo

V soboto so na portalu N1 razkrili, da je okrožno sodišče v Ljubljani med tajnim sojenjem ruskima vohunoma Ani in Artemu Dulcevu kot pričo kar dvakrat poklicalo uslužbenca ruskega veleposlaništva v Ljubljani (tako junija lani kot junija letos), a je obakrat pričanje zavrnil s sklicevanjem na diplomatsko imuniteto.

Po informacijah portala z vohunoma, ki sta v Sloveniji bila od leta 2017, do aretacije leta 2022 ni imel stikov. Ta uslužbenec je oba tudi obiskoval v priporu, Dulcevo na Igu, Dulceva pa na Povšetovi. Njegovi obiski so bili nadzorovani, hkrati pa so prinesli tudi enega ključnih dokazov za to, da sta priprta v Sloveniji dejansko ruska državljana in vohuna. Vohuna sta namreč ves čas, do priznanja krivde dan pred izmenjavo zapornikov med Zahodom in Rusijo zanikala, da bi bila obveščevalca ruske tajne službe SVR, ter da sta ruska državljana. Poudarjala sta, da sta Maria Rosa Mayer Munos in Ludwig Gisch iz Argentine.

Včeraj pa so zaokrožili posnetki intervjuja teh v Sloveniji obsojenih in nato izmenjanih vohunov za rusko državno televizijo, v katerem je Artem Dulcev povedal, da ju je v priporu obiskoval pripadnik zunanje ruske obveščevalne službe (torej SVR), ki mu je prinesel Putinove pozdrave, poleg tega pa še zagotovilo, da Rusija dela na tem, da ju reši.

Po besedah Dulceva mu je to veliko pomenilo, hkrati pa je tudi obelodanil, da ne gre zgolj za običajnega uslužbenca ruskega veleposlaništva, ampak za pripadnika ruske tajne službe SVR, ki ji pripadata oba ruska vohuna.

Ni znano, kdo je Sovo obvestil o vohunih

Zaenkrat sicer še ni jasno, zakaj in na kakšni podlagi je lahko omenjeni »uslužbenec veleposlaništva« sploh prišel do obeh oseb. Obiske v priporu mora namreč odobriti Okrajno sodišče (v našem primeru v Ljubljani), ki pa zaenkrat razloga še ni pojasnilo.

V omenjenem intervjuju je Dulcev sicer govoril tudi o tem, kako sta otroka sprejela dejstvo, da sta v resnici Rusa. Vohuna sta se zelo dobro izdajala za Argentinca, otroka pa do zadnjega nista vedela, da so njuni starši kakorkoli povezani z Rusijo. Da sta Rusa, sta otroka izvedela na letalu za Moskvo, predsednik Putin pa ju je na letališču pozdravil v španščini.

Po besedah Dulceva je ob tem hči malo jokala, sin pa je »ostal miren, a je novico sprejel zelo pozitivno«. V intervjuju je Dulcev dodal še, da je najpomembnejša stvar za njih družina, ki nas vedno drži pokonci, ter da je država tudi družina. Deček je ob tem v polomljeni ruščini dodal, da ljubi svojo veliko družino. Po navedbah staršev hčerki izjemno ležijo jeziki, sama pa naj bi izrazila tudi zanimanje, da bi postala vohunka.

V pogovoru je par razkril tudi to, da jima je argentinska stran želela odvzeti otroke, ko sta bila v zaporu, a so po njunih navedbah slovenski obveščevalci storili vse, kar je bilo mogoče, da so otroke obdržali v Sloveniji. Po besedah Dulceve sta čutila pritisk na Slovenijo s strani tujih obveščevalnih služb, pazniki pa naj bi jima dovolili srečanja z otrokoma, oba pa sta jima lahko pomagala celo pri domačih nalogah in pripravah na tekmovanja.

Še vedno pa tudi ni znano, s čim sta zakonca, ki sta živela v Črnučah vzbudila pozornost obveščevalnih služb. Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo Sovo je do njiju nedvomno pripeljal namih tuje obveščevalne službe. Katere, še ni znano. V medijih so se pojavila ugibanja, da naj bi šlo za nemško ali italijansko obveščevalno službo, izključena naj ne bi bila Cia. Ameriški New York Times pa navaja, da naj bi namig dobili iz Velike Britanije, ki sta jo zakonca pogosto obiskovala zaradi posla.