Rusije ni več sram prositi za pomoč Severne Koreje

Ruska agresorska norija v Ukrajini bo, kot kaže, dobila novega vetra v jadra. Po Belorusiji, Iranu in Kitajski se je Kremelj po obsežno pomoč zatekel še v Severno Korejo. Odnosi med Moskvo in Pjongjangom so se znatno otoplili in glede na prisrčno naklonjenost, ki si jo izkazujeta Vladimir Putin in Kim Džong Un, lahko pričakujemo trajnejšo zvezo med državama, s katero se bo okrepil protizahodni blok pod vodstvom Kitajske, sama Severna Koreja pa bo najverjetneje, hočemo ali ne, stopila na pot vse večje mednarodne veljave, ki bo dodatno razburkala že tako nemirni Pacifik.

Severnokorejski voditelj je pred dnevi obiskal Vladivostok na ruskem daljnem vzhodu. Čeprav je njegov ruski kolega napovedoval, da bodo predmet srečanja megalomanski orožarski posli, do tovrstnega zaključka še ni prišlo. Govori se, da naj bi Rusi od Severne Koreje pridobili okoli deset milijonov kosov artilerijskega streliva. Gre za topniške izstrelke, poleg tega pa naj bi Korejci dobavili tudi raketne sisteme, »ekvivalentne HIMARS-u« z dometom do 400 kilometrov.

Za ilustracijo, Rusija je po zahodnih obveščevalnih ocenah vojno začela z okoli dvajsetimi milijoni tovrstnih izstrelkov, od začetka vojne pa naj bi jih porabili že dobro polovico.

Za Ruse nuja, za Korejce priložnost stoletja

Ruske proizvodne kapacitete ne dohajajo porabe, ki jo zahteva trenutna intenzivnost spopadov v Ukrajini, na pol prazne zaloge pa so za Rusijo strateško nevzdržne, zato se je bila prisiljena zateči v sodelovanje s sicer zavezniško, a nikoli preveč prijateljsko državo. Vemo, da je Severna Koreja daleč najbolj militarizirana država na svetu, in če je za Ruse kupčija strateška nuja, je za Korejce to vrhunska priložnost za vojaško krepitev.

Vojaška krepitev največjega provokatorja v regiji bo srednjeročno zagotovo prinesla težave.

Streliva namreč ne bodo dajali v zameno le za energente in živila, temveč po dostopnih informacijah potekajo pogovori o sodobni vojaški tehnologiji: Kim Džong Un je »pregledal« najnovejšo rusko jedrsko podmornico, s Putinom sta obedovala v bližini sodobnih vojaških letal, govorilo se je tudi o sodobni satelitski tehnologiji. To pa so stvari, zaradi katerih lahko vrag v Aziji vzame šalo. Ne le za Zahodnjake, tudi za Azijce ne glede na pripadnost bloku.

Rusi bi nadaljevali vojno ne glede na ceno

Ruska nomenklatura se kljub izdatnemu metanju peska v oči državljanom zaveda svojega položaja: od tuje pomoči Rusija ni odvisna kaj dosti manj kot Ukrajina in če se mora nekdaj druga vojska sveta zanašati na Belorusijo in Iran, to pomeni, da je, izvzemši jedrske kapacitete, država strateško na tleh. Pred časom smo že videli, kako je Rusija dobavljala oborožitvene sisteme iz Koreje; ironično je šlo tudi za isto orožje, ki ga je Sovjetska zveza pred več desetletji tja izvažala.

Prve dobave so Rusi kar malo skrivali, češ, ne maramo govoriti o tem, da potrebujemo te Korejce. Sedaj pa jih ni več sram prositi. Prošnje so kot v železnih časih zavili v bleščeč celofan vojaškega sodelovanja na najvišji ravni; namesto deeskalacije konflikta in notranje konsolidacije sil se je Kremelj lotil projekta, s katerim se bo odvisnost Rusije dodatno povečala, obenem pa bo ta svoji ne preveč ljubljeni sosedi prisiljena odstopiti del visoke tehnologije.

Sivi lasje Kitajcev

Vojaška krepitev največjega provokatorja v regiji bo srednjeročno zagotovo prinesla težave. Severna Koreja je trenutno v fazi, kjer bi ji ruska tehnologija prinesla večjo vojaško moč kot deset milijonov izstrelkov. Za Ruse, ironično, velja ravno obratno.

Kakorkoli, Severna Koreja je kot kitajski proksi »zadolžena« za ustvarjanje incidentov in kaosa na Pacifiku ter s tem za preizkušanje odzivov držav v okolici. Z omejeno tehnologijo pa vseeno niso predstavljali resne grožnje drugemu kot Južni Koreji. Sedaj se to lahko drastično spremeni in če se Pjongjang odloči stopiti na svojo pot, bo s samovoljno destabilizacijo razmer zagotovo povzročal sive lase tudi svojima dosedanjima zaveznikoma Rusiji in Kitajski.

To pa so stvari, zaradi katerih lahko vrag v Aziji vzame šalo.

Slednja je namesto Rusije dejansko vzpostavila »Evrazijski blok«, o katerem je bilo mnogo slišati iz Kremlja. Belorusija je de facto zasedena s strani Rusije, katero si je Kitajska finančno podredila. V sodelovanju z Iranom širi vpliv še v Srednjo Azijo, z zavezništvom s Pakistanom pa je dobesedno obkolila Indijo.

Velike poteze, a ravno severnokorejski režim, ki ga je v veliki meri Peking držal pri življenju z rižem in občasnimi bonbončki, lahko z dozo dokaj sodobne ruske vojaške tehnike – najverjetneje licenčno proizvedene, saj Rusija tudi sama mnogih patentov nima v uporabi – dodobra premeša štrene v kitajskih načrtih. Zato bi dejal, da nad rusko radodarnostjo kitajski voditelji niso ravno navdušeni.

Do neke mere bi si celo upal reči, da je Rusija v svoji želji po nadaljevanju vojne zajahala tigra, ki ga bo še Peking težko obvladoval, kaj šele Moskva sama. A kaj bo jutri, Moskve ne skrbi. Pomembna je vojna.