RTV pojasnjuje, zakaj plačuje toliko naročnin za levičarske medije

fotomontaža: Peter Merše
POSLUŠAJ ČLANEK
V sredo smo na Domovini pisali o nenavadno visokem izplačilu nacionalne RTV družbi, ki izdaja Mladino. Podatek nas je spodbudil k pregledu še nekaterih drugih nakazil, s čimer smo skušali oceniti, koliko sredstev RTV Slovenija nameni različnim medijskim hišam pod postavko naročnin edicij njihovih časopisov.

Vendarle smo prejeli tudi odgovore s strani RTV Slovenija. A z nekaterimi novimi podatki se odpirajo tudi nove dileme. Kot denimo ta, zakaj za množico naročnin nekaterim levim medijem letno odštejejo 10 tisoč in več evrov, za druge, denimo Požareport, pa celotni RTV zadostuje ena naročnina za 19,90 evra.

Zaradi tega se krepi sum, da odgovorni na nacionalki preko bajnih vsot za naročnine tiho pomagajo nekaterim levičarskim medijem, ki zaradi drastičnega padca naklad vse težje preživijo na trgu. 

Pri Mladini je šlo za poenostavitev plačevanja, a še vedno je številka mnogo previsoka


Glede plačila Mladini iz letošnjega februarja so nam z RTV Slovenija sporočili, da so v letu 2020 prejeli račune časopisne hiše Mladina za celotno leto, medtem ko so v preteklih letih obračun naročnin izvajali vsake tri mesece. Za celoletno plačilo naročnine so se odločili zaradi poenostavitve delovnega procesa.

V primerjavi z zneski v preteklih letih torej ni šlo za nekaj tako zelo nenavadnega, razen tega, da so denar nakazali za celo leto vnaprej. Podobno so tokrat storili tudi za več drugih medijev, denimo Delo, Dnevnik ...

Od založnika Mladine so za dobrih 12 tisočakov v letošnjem letu naročili :

  • 54 naročnin tednika Mladina

  • 6 naročnin mesečnika Global

  • 7 naročnin mesečnika Monitor

  • 6 prilog DVD


Sodeč po cenikih objavljenih na spletni strani tednika Mladina se računica izide. V sredinem članku smo številko ocenili na 81 izvodov, pri čemer smo celoten znesek naročnin delili s ceno spletne edicije Mladine. Število izvodov pa je kljub popravku zelo visoko.

Naročnine na tisk pomembne za informiranost novinarjev – a kaj izbirajo uredniki in zakaj toliko izvodov?


In kdo na RTV izbira, naročnine katerih medijev si bodo privoščili in koliko le-teh?

"O naročninah in njihovih količinah odločajo vodje služb oz. uredniki glede na potrebe posameznih uredništev oz. enot in v skladu z dodeljenimi sredstvi, pri čemer ravnajo kolikor se da racionalno. Naročnine na posamezne izvode časopisov, revij, prilog se naroča na podlagi potreb novinarjev in ostalih sodelavcev, ki spremljajo dogajanje doma in po svetu. Le dobro informirani novinarji namreč lahko opravljajo svoje delo kakovostno," so nam z RTV Slovenija sporočili glede politike naročanja.

Za naročnine na domači tisk, kamor spadajo dnevni časniki, tedniki, mesečniki, priloge, strokovne revije in tiskovine; določen obseg naročnin pa predstavljajo tudi spletni dostopi, celoten zavod RTV Slovenija (vključno z Regionalnima RTV-centroma v Kopru in Mariboru), plača brez DDV 132 tisoč evrov. Če prištejemo še 5 % DDV, skupaj znese 138.607,81 €.

Glede na število uredništev in širino tematik, ki jih pokriva RTV, se na prvi pogled visoka številka še ne zdi tako pretirana, zanimivejše postane, ko pogledamo, kako so sredstva razporejena.

Tretjina sredstev za tisk za Delo, 4 medijske hiše si skupaj vzamejo dve tretjini


Višina sredstev za naročnine na različne medije s strani RTV Slovenija v letu 2020. Klik za povečavo.


Mladina si s svojimi 4 edicijami odreže kar 9 % delež pogače naročnin, ki so namenjene vsem medijem. Še večji delež si odreže Delo, ki je samo v letu 2020 (za naročnine na vse časnike in revije, ki jih izdaja) prejelo 44.026,74 €, kar predstavlja kar tretjino vseh naročnin na domači tisk.

Z 22.768,88 € sledi Dnevnik, ki vzame 16 % RTV-jevih sredstev za domači tisk ter Finance z 19.453,04 € oz. 14 %. Večer z dobrimi 13 tisočaki pobere 10 %. Pri Večeru smo uporabili lansko številko, saj ga RTV plačuje po mesecih, skupna številka pa se iz leta v leto ne spreminja bistveno. Je pa Večer v celoti brezplačno dostopen tudi na spletu, zato se postavlja vprašanje, zakaj ga je sploh potrebno plačevati.

Štiri medijske hiše dominantnih medijev, ki so lastniško povezani z omrežji tranzicijske levice (Delo, Dnevnik, Večer, Mladina) si tako razdelijo kar dve tretjini vseh naročnin na domači tisk iz proračuna nacionalne radiotelevizije. Ko odštejemo še Finance, gre za vse ostale časnike, strokovne revije in tiskovine ter spletne dostope še okrog 20 % sredstev oz. okrog 22 tisoč evrov.

Sodeč po pregledu na MMC portalu ima RTV Slovenija okrog 20 uredništev. V vsakem od njih tako verjetno (sodeč po sredstvih za naročila) lahko najdete izvode časnikov glavnih medijskih hiš, mnoge verjetno v več izvodih.

Znajo biti tudi racionalni - celoten RTV bere Požareport iz enega dostopa


A trditev službe za stike z javnostjo RTV Slovenija, da pri naročanju ravnajo kar se da racionalno, v nekem segmentu ni iz trte zvita. Le da to velja za vse ostale, zgoraj neomenjene medijske hiše.

Celoten Zavod RTV si tako denimo izmenjuje 5 izvodov Demokracije in 6 izvodov Družine. Glede na plačila podjetju Lanaka medija, ki izdaja Požareport, pa ta sicer odlično informiran medij vsa uredništva berejo z enim samim dostopom.

Ali gre pri tem za maksimalno racionalizacijo, kakršne pri Mladini, Dnevniku in Delu ne vidimo, ali pa uredniki ocenjujejo, da vsebine teh medijev niso pomembne za informiranost njihovih novinarjev pri opravljanju svojega dela in se zanje ne odločajo.

Za vse tuje medije le dvakrat več kot za Mladino in pol manj kot za Delo


Za naročnine na tuje medije RTV Slovenija nameni 20 tisoč evrov, skupaj z DDV. Plačilo časopisni hiši Delo torej za več kot dvakrat presega vsoto vseh naročnin na tuje medije skupaj. Več kot za vse tuje časopise skupaj plačajo tudi Dnevniku, Mladini pa dobro polovico teh sredstev

KOMENTAR: Peter Merše
Racionalni pri alternativah, ko gre za »prijateljske medije«, pa se naroča na veliko
Kot rečeno že v sredo, nikakor ne problematiziramo naročnin na različne medije. Za informiranost novinarjev je široka paleta črpanja informacij zelo pomembna. Prav pa bi bilo, da bi se RTV Slovenija do vseh medijskih hiš obnašala vsaj približno podobno racionalno. Zakaj je potrebnih 54 tiskanih izvodov Mladine, če zadošča ena naročnina na Požareport za celoten RTV, je vprašanje, ki ne pusti ovreči občutka, da gre za "prijateljsko pomoč" nazorsko sorodnemu radikalno levemu mediju. Plačilo vnaprej pa morda izraža tudi strah pred zamenjavo oblasti, ki bi lahko prinesla racionalizacijo tudi na področju presežnih naročnin. Glede na videne številke je jasno, da se novinarji RTV pretežno informirajo pri levo-usmerjenih medijih, kar je glede na to, da predstavljajo celoten narod, ki jih prisilno plačuje, zelo povedna sramota. Hkrati pa ne gre spregledati tudi dejstva, da uredniki s svojimi izbirami naročnin (s tem namenom ali ne) izdatno financirajo štiri osrednje slovenske medijske hiše, ki povezujejo tranzicijsko levico. Če so lahko racionalni pri tujih in nazorsko "nepravih" slovenskih medijih, je skrajni čas, da porežejo stroške tudi pri tranzicijskih, preidejo na spletne dostope in nehajo kanalizirati davkoplačevalski denar v nekakšno pomoč zasebnim medijem. Kot se je izkazalo sicer to, da Mladini namesto več manjših plačajo en večji znesek načeloma ni problem. Višina tega zneska pa je vsekakor previsoka. Če bi se pri Mladini poslužili recepta za Požareport in se naročili le na eno spletno edicijo tega mesečnika, bi samo s tem privarčevali več kot 10.000 €. 10 davkoplačevalskih tisočakov le pri enem časopisu s skrajno levega roba. Pa se Dela in Dnevnika sploh še nismo dotaknili.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike