Rosvita Pesek za Časnik.si: “France Bučar je bil večni disident.”
Na Časnik.si so se pogovarjali z Rosvito Pesek, ki je pravkar izdala novo knjigo, tokrat o Francetu Bučarju.
Na vprašanje intervjuvanca Rosvita Pesek najprej potegne vzporednice med Jožetom Pučnikom in Francetom Bučarjem. Pučnikova družina je spadala med partizanske podpornike, Pučnik pa je bil premlad, da bi se takrat lahko angažiral.
Medtem ko slednji ni bil nikoli "del sistema," ampak je bil iz njega izločen vse od prepovedi opravljanja mature naprej, pa je bil France Bučar takoj po koncu vojne celo premeščen v OZNO, kjer ga je sprejel sam Matija Maček. A že kmalu je po besedah Peskove spoznal, da "tak policaj pač ne bo" in je bil po letu dni ven pospremljen z: "marš ven, pes."
Za Peskovo je največja zasluga Bučarja pri osamosvojitvi v dveh točkah: v vodenju in pravnem odklapljanju.
"Torej po eni strani vodenje skupščine, po drugi strani pa strategija pravnega odklapljanja – bi jaz temu rekla –, ki jo je oblikoval prav Bučar."
Po besedah Peskove je bil France Bučas vse življenje disident.
"Bučar je kar precej hodil po robu ter preizkušal potrpežljivost „glavešin“, do kam še sme. Velikokrat je bila grmada že naložena, samo prižgati bi jo bilo še treba. Dokončna nemilost se mu je zgodila z izgonom s pravne fakultete. Ta ga je osebno tudi najbolj prizadela. Sicer pa je bil večni disident. V Partiji, v Zvezi borcev, Novo revijo je zapustil, SDZ je zapustil, tudi Demokrate … Veliko je krogov, iz katerih je odšel."
Po njenem mnenju se bomo Slovenci Bučarja vedno spominjali kot človeka, ki je veliko naredil za osamosvojitev naše države. "Zgodovina ga bo vrednotila kot osebnost, ki je odigrala eno od ključnih vlog na poti Slovencev k demokratični in samostojni državi."
V pogovoru z Rosvito Pesek se na Časnik.si dotaknejo tudi Bučarjeve vloge pri vračanju domobrancev s Koroške, njegove vloge proti lustraciji ter pri rušenju Demosa.
Na vprašanje intervjuvanca Rosvita Pesek najprej potegne vzporednice med Jožetom Pučnikom in Francetom Bučarjem. Pučnikova družina je spadala med partizanske podpornike, Pučnik pa je bil premlad, da bi se takrat lahko angažiral.
Medtem ko slednji ni bil nikoli "del sistema," ampak je bil iz njega izločen vse od prepovedi opravljanja mature naprej, pa je bil France Bučar takoj po koncu vojne celo premeščen v OZNO, kjer ga je sprejel sam Matija Maček. A že kmalu je po besedah Peskove spoznal, da "tak policaj pač ne bo" in je bil po letu dni ven pospremljen z: "marš ven, pes."
Za Peskovo je največja zasluga Bučarja pri osamosvojitvi v dveh točkah: v vodenju in pravnem odklapljanju.
"Torej po eni strani vodenje skupščine, po drugi strani pa strategija pravnega odklapljanja – bi jaz temu rekla –, ki jo je oblikoval prav Bučar."
Po besedah Peskove je bil France Bučas vse življenje disident.
"Bučar je kar precej hodil po robu ter preizkušal potrpežljivost „glavešin“, do kam še sme. Velikokrat je bila grmada že naložena, samo prižgati bi jo bilo še treba. Dokončna nemilost se mu je zgodila z izgonom s pravne fakultete. Ta ga je osebno tudi najbolj prizadela. Sicer pa je bil večni disident. V Partiji, v Zvezi borcev, Novo revijo je zapustil, SDZ je zapustil, tudi Demokrate … Veliko je krogov, iz katerih je odšel."
Po njenem mnenju se bomo Slovenci Bučarja vedno spominjali kot človeka, ki je veliko naredil za osamosvojitev naše države. "Zgodovina ga bo vrednotila kot osebnost, ki je odigrala eno od ključnih vlog na poti Slovencev k demokratični in samostojni državi."
V pogovoru z Rosvito Pesek se na Časnik.si dotaknejo tudi Bučarjeve vloge pri vračanju domobrancev s Koroške, njegove vloge proti lustraciji ter pri rušenju Demosa.
Povezani članki
Zadnje objave
Povolilna vprašanja
2. 5. 2026 ob 6:00
Vaše delo – naša blaginja: nerodnost ali skrita iskrenost predsednice republike?
1. 5. 2026 ob 20:39
Ključne težave pri komuniciranju
1. 5. 2026 ob 19:00
Kitajsko izsiljevanje Evropske unije
1. 5. 2026 ob 17:27
Iz zaprašenih arhivov telesne kulture: Prevarani Sokoli
1. 5. 2026 ob 9:00
Pomik mladih proti desni: sodobni uporniki proti prebujenskim blodnjam
1. 5. 2026 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Povolilna vprašanja
2. 5. 2026 ob 6:00
Ključne težave pri komuniciranju
1. 5. 2026 ob 19:00
Pomik mladih proti desni: sodobni uporniki proti prebujenskim blodnjam
1. 5. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
MAJ
08
Odprtje fotografske razstave Arzenal dediščine – 20 let
15:30 - 16:30
MAJ
16
MAJ
17
Pohod za življenje 2026: Koper
12:00 - 14:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.