Rosvita Pesek za Časnik.si: “France Bučar je bil večni disident.”
Na Časnik.si so se pogovarjali z Rosvito Pesek, ki je pravkar izdala novo knjigo, tokrat o Francetu Bučarju.
Na vprašanje intervjuvanca Rosvita Pesek najprej potegne vzporednice med Jožetom Pučnikom in Francetom Bučarjem. Pučnikova družina je spadala med partizanske podpornike, Pučnik pa je bil premlad, da bi se takrat lahko angažiral.
Medtem ko slednji ni bil nikoli "del sistema," ampak je bil iz njega izločen vse od prepovedi opravljanja mature naprej, pa je bil France Bučar takoj po koncu vojne celo premeščen v OZNO, kjer ga je sprejel sam Matija Maček. A že kmalu je po besedah Peskove spoznal, da "tak policaj pač ne bo" in je bil po letu dni ven pospremljen z: "marš ven, pes."
Za Peskovo je največja zasluga Bučarja pri osamosvojitvi v dveh točkah: v vodenju in pravnem odklapljanju.
"Torej po eni strani vodenje skupščine, po drugi strani pa strategija pravnega odklapljanja – bi jaz temu rekla –, ki jo je oblikoval prav Bučar."
Po besedah Peskove je bil France Bučas vse življenje disident.
"Bučar je kar precej hodil po robu ter preizkušal potrpežljivost „glavešin“, do kam še sme. Velikokrat je bila grmada že naložena, samo prižgati bi jo bilo še treba. Dokončna nemilost se mu je zgodila z izgonom s pravne fakultete. Ta ga je osebno tudi najbolj prizadela. Sicer pa je bil večni disident. V Partiji, v Zvezi borcev, Novo revijo je zapustil, SDZ je zapustil, tudi Demokrate … Veliko je krogov, iz katerih je odšel."
Po njenem mnenju se bomo Slovenci Bučarja vedno spominjali kot človeka, ki je veliko naredil za osamosvojitev naše države. "Zgodovina ga bo vrednotila kot osebnost, ki je odigrala eno od ključnih vlog na poti Slovencev k demokratični in samostojni državi."
V pogovoru z Rosvito Pesek se na Časnik.si dotaknejo tudi Bučarjeve vloge pri vračanju domobrancev s Koroške, njegove vloge proti lustraciji ter pri rušenju Demosa.
Na vprašanje intervjuvanca Rosvita Pesek najprej potegne vzporednice med Jožetom Pučnikom in Francetom Bučarjem. Pučnikova družina je spadala med partizanske podpornike, Pučnik pa je bil premlad, da bi se takrat lahko angažiral.
Medtem ko slednji ni bil nikoli "del sistema," ampak je bil iz njega izločen vse od prepovedi opravljanja mature naprej, pa je bil France Bučar takoj po koncu vojne celo premeščen v OZNO, kjer ga je sprejel sam Matija Maček. A že kmalu je po besedah Peskove spoznal, da "tak policaj pač ne bo" in je bil po letu dni ven pospremljen z: "marš ven, pes."
Za Peskovo je največja zasluga Bučarja pri osamosvojitvi v dveh točkah: v vodenju in pravnem odklapljanju.
"Torej po eni strani vodenje skupščine, po drugi strani pa strategija pravnega odklapljanja – bi jaz temu rekla –, ki jo je oblikoval prav Bučar."
Po besedah Peskove je bil France Bučas vse življenje disident.
"Bučar je kar precej hodil po robu ter preizkušal potrpežljivost „glavešin“, do kam še sme. Velikokrat je bila grmada že naložena, samo prižgati bi jo bilo še treba. Dokončna nemilost se mu je zgodila z izgonom s pravne fakultete. Ta ga je osebno tudi najbolj prizadela. Sicer pa je bil večni disident. V Partiji, v Zvezi borcev, Novo revijo je zapustil, SDZ je zapustil, tudi Demokrate … Veliko je krogov, iz katerih je odšel."
Po njenem mnenju se bomo Slovenci Bučarja vedno spominjali kot človeka, ki je veliko naredil za osamosvojitev naše države. "Zgodovina ga bo vrednotila kot osebnost, ki je odigrala eno od ključnih vlog na poti Slovencev k demokratični in samostojni državi."
V pogovoru z Rosvito Pesek se na Časnik.si dotaknejo tudi Bučarjeve vloge pri vračanju domobrancev s Koroške, njegove vloge proti lustraciji ter pri rušenju Demosa.
Zadnje objave
Vlada razglasila leto 2027 za leto duhovnika Jakoba Aljaža
8. 11. 2026 ob 21:35
Ko je bila izdaja naše zveličanje
8. 11. 2026 ob 20:11
V Kranju so obeležili 125. obletnico rojstva stavbenika Josipa Slavca (1)
8. 11. 2026 ob 19:00
Spomin na zlate čase domače glasbe
8. 11. 2026 ob 17:30
Evropa vrača udarec – dvakrat ugrabljena in večkrat (ideološko) posiljena
8. 11. 2026 ob 15:00
Igor Omerza in Jože Dežman v knjigi o Pirjevčevem zgodovinjenju
8. 11. 2026 ob 12:19
Čateške toplice, grad Mokrice in Samobor
8. 11. 2026 ob 12:00
Ekskluzivno za naročnike
Spomin na zlate čase domače glasbe
8. 11. 2026 ob 17:30
Evropa vrača udarec – dvakrat ugrabljena in večkrat (ideološko) posiljena
8. 11. 2026 ob 15:00
Čateške toplice, grad Mokrice in Samobor
8. 11. 2026 ob 12:00
Prihajajoči dogodki
Video objave
[Video] BRIF #9: Je Stevanović s svojo zadnjo izjavo šel predaleč? (31. 10. 2026)
1. 11. 2026 ob 12:55
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.