Resnica kot drugorazredna tema

Predvolilno zatrjevanje Roberta Goloba, da bo odstopil, če protikorupcijska komisija ugotovi kršitev integritete, se bo očitno grdo postaralo. Da bi ob očitno obremenilnem vmesnem poročilu KPK razmišljal o tem, da bi zapustil položaj, ne duha ne sluha. Še več, očitno se bo na vse pretege potrudil, da končno poročilo ne bi prišlo v javnost. Držanje obljube in resnica v rokah predstavnikov aktualne vlade postajata dvorazredni temi, ki v boju za ohranitev oblasti zanje očitno nista več relevantni.

»Zagotovo,« je predsednik vlade Robert Golob dva tedna pred volitvami leta 2022 odgovoril na izrecno vprašanje voditeljice informativne oddaje na Kanalu A, ali bi odstopil s položaja, če bi Komisija za preprečevanje korupcije ugotovila kršitev zakona o integriteti. Prav to naj bi se po zanesljivih informacijah kolegov s POP TV zgodilo v primeru Golobovih pritiskov na nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar. Gre sicer za vmesno poročilo, a glede na to, da je Golob tendenco po čiščenju janšistov javno naznanil tudi sam, bi KPK težko ugotovila kar koli drugega

Golobov odvetnik Stojan Zdolšek, ki je na vmesno poročilo že odgovoril, javno izraža prepričanje, da KPK končnih odločitev ne bo izdala, češ da za to ni zakonske podlage oziroma da bi KPK s tem naklepno kršila zakon.

Takšna drža seveda daje slutiti, da so ugotovitve senata KPK za predsednika vlade vse prej kot blagodejne. Zdolšek ni pojasnil, kakšno zakonodajo bi KPK kršila z objavo poročila. Bi pa (namerno?) imenovanje namestnika predsednika KPK Davida Lapornika za tožilca pri odločanju o Golobu gotovo lahko vzbudilo vsaj videz nasprotja interesov.

Komisija naj bi pri Golobu ugotovila kršitev integritete. Če bi želel predsednik vlade ohraniti vsaj nekaj te integritete, bi sledil lastnim predvolilnim zagotovilom oziroma izrečeni obljubi. »Verjamem, da ko mehanizmi nadzora ugotovijo, da je nekaj zelo narobe s politiko, mora sprejeti odgovornost,« je v že omenjenem pogovoru dejal voditeljici.

A poznejše izjave premierja dajejo signale, da se bo stolčka oklepal, dokler bo le mogoče. Da so predstavniki aktualne vlade v imenu oblasti kadar koli pripravljeni požreti besedo, že dolgo ne preseneča.

Za Goloba je sicer prikladno, da je informacija (namerno?) v javnost pricurljala sredi poletja, ko mnogi že sicer politično nezainteresirani državljanke in državljani srkajo aperol na hrvaški obali. Toda kislo jabolko, v katerega si premier očitno ne bo upal ugrizniti, dokazuje modus operandi aktualnih oblastnikov, v katerem ni več pomembno, kaj je res in kaj ne. Resnica je postala drugorazredna tema, ki v boju za ohranjanje oblasti zanje ni relevantna.

Zavedajo se namreč, da se del volivcev s političnimi vprašanji ne ukvarja do te mere, da bi v kontradikcijah oblasti prepoznal potrebo po spremembah, pač pa raje spremlja Golobove mestoma tudi precej šlampasto ponarejene instagram domislice in izmišljije. In videti je, da bo ta del volilnega telesa predsednika vlade volil, tudi če mu bo v obraz lagal.

Res je sicer, da se je Golobov propagandni stroj po njegovi »dejanšizaciji« okrepil in da vnašanje sovražnega diskurza do »napačno mislečih« še krepi moralni kolaps dela družbe in zametke totalitarizma. Ki pa smo ga Slovenke in Slovenci kljub močni nasprotni propagandi pred 35 leti enodušno poslali na smetišče zgodovine.