Refleks režimskega novinarstva? Dnevnik zaradi “neprimerne” kritike oblasti nad Boštjana M. Zupančiča

Vir: posnetek članka na spletni strani Dnevnik.si
POSLUŠAJ ČLANEK
O režimskih medijih in novinarstvu v  ponavadi govorimo v kontekstu držav, ki jih smatramo za zgolj delno demokratične ali celo avtoritarne. Redkeje pa se slovenski medijski prostor postavi pred ogledalo in se vpraša, ali se režimsko medijsko poročanje pojavlja tudi pri nas.

Predvsem desnonazorski družbeno-politični prostor v tej vlogi pogosto vidi nacionalno televizijo ter vse tri glavne tiskane medije. In tokrat se je v enem izmed njih pojavil članek, ki je po mnenju nekaterih poznavalcev učbeniški primer režimskega novinarstva.

Gre za zapis novinarke Dnevnika Mete Roglič, v katerem se ad personam loteva nekdanjega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice, Boštjana M. Zupančiča, ki je po njenem mnenju na Facebooku na neprimeren način kritiziral obstoječo oblast in državni aparat.

"Nekdanji sodnik na ESČP, zdaj pa javni uslužbenec Boštjan M. Zupančič je s svojim zapisom na facebooku o šalabajzerskih in debilnih birokratih prestopil mejo dostojne komunikacije, so prepričani nekateri pravniki," svoj članek z naslovom Z debilnimi birokratkami do odmevnosti na spletu, začenja Meta Roglič.

V uvodu poda še Zupančičevo stališče, da gre za njegov prispevek v boju za človekove pravice ter doda, da naj bi bila po njenih informacijah njegova zaposlitev na pravosodnem ministrstvu v postopku prekinitve.



bmz-fb



Rogličeva se izogne vsebinski razpravi o Zupančičevih očitkih na račun državne oblasti in uradništva, temveč se osredotoči predvsem na to, ali je način kritike, izražene na družabnem omrežju Facebook za človeka njegovega kova primeren, sploh v kontekstu, da je tudi sam javni uslužbenec.

V ta namen pridobi mnenja nekaterih njegovih "(nekdanjih) kolegov iz pravniških vrst," ki pa so, tako novinarka, želeli ostati anonimni.

Nekateri sicer pravijo, da je kritika ostra, a vsebinsko upravičena, saj se je "postavil v bran človekovih pravic, ki jih tepta oblast."

A večino prostora, vključno s podnaslovom: "Žaljivke za nekdanjega sodnika niso primerne" nameni negativnim mnenjem o tovrstnem izražanju. Pri tem navede anonimnega "kolega", ki pravi, da je izjava na nivoju anonimnega komentatorja, ne pa človeka s tako uglednim CV-jem, drugega, da se državni uradnik ne more tako izražati o svojih kolegicah in tretjega, da je Boštjan M. Zupančič s tem kršil etični kodeks javnih uslužbencev.

V nadaljevanju predstavi še Zupančičevo stališče, da je zgolj opozoril, da je pravica dihati nezastrupljen zrak prva od človekovih pravic, na tak način pa je to storil zato, da se ga sliši.

Očitki Rogličevi na družabnih omrežjih: "Erdogan o takih le sanja"


Kmalu po članku so se na Twitterju pojavili očitki na račun takšnega novinarskega poročanja. Znani komentator družbeno-političnega dogajanja, dr. Matevž Tomšič, je denimo tvitnil: "Tako režimski novinarji obračunajo s 'politično nekorektnimi' javnimi uslužbenci."

Novinar Boris Meglič pa:

Oglasil se je tudi Janez Janša:


Dnevnik nazaj: Kako je članek o debilnih birokratkah razjezil Boštjana M. Zupančiča in Janeza Janšo


Na spletne očitke so na Dnevniku odgovorili z objavo, v kateri so najprej izpostavili, da je Zupančiča vzel v bran Janez Janša, nato pa zapisali, da  zavračajo očitke na račun Mete Roglič, ki je svoje delo opravila profesionalno in korektno.

Dodali so še mnenje Aktiva novinarjev Dnevnika: »Ostro protestiramo proti diskreditaciji novinarske kolegice Mete Roglič, ki svoj posel opravlja predano in profesionalno, in obsojamo skrajno nizko raven komuniciranja, ki sta si jo privoščila nekdanji sodnik evropskega sodišča za človekove pravice Boštjan M. Zupančič in predsednik stranke SDS Janez Janša.«

KOMENTAR: Uredništvo
V bran oblasti proti nevarnemu posamezniku
Režimsko novinarstvo lahko razumemo kot način poročanja, ki je do oblasti servilen in se v primerih ljudske kritike praviloma postavi v bran državi (režimu) in ne šibkejšemu v sporu - predstavnikom ljudstva. V članku Mete Roglič na račun Boštjana M. Zupančiča lahko najdemo kar nekaj prvin, zagovarjanja oblasti proti njenem kritiku. Najbolj bode v oči dejstvo, da se novinarka povsem izogne presoji ravnanja posameznika v kontekstu relevantnosti njegovega sporočila. Ali je to vsebinsko tehtno ali ne je namreč ključno tudi za oceno o (ne)primernosti načina, na katerega je kritika podana. Zagotovo je ostrina odziva bolj sprejemljiva v primerih, ko gre denimo za očitno, nenehno, ponavljajoče se kršenje človekovih pravic, kot pa če bi se kritika izkazala za pavšalno ali neupravičeno. To nakazuje, da med motivi novinarke ni predstaviti večjo ali manjšo tehtnost razloga, zakaj je ugleden pravnik in profesor reagiral na takšen način, ampak zgolj podati sodbo, da je njegova reakcija, ne glede na vse, nedostojna in neprimerna. Pri tem tudi ni upoštevano, da je Boštjan M. Zupančič mnenje napisal na svojem osebnem Facebook profilu in ga ni denimo podal v televizijski eter ali v relevantnem mediju, za kakršnega se ima tudi Dnevnik. Da gre v prvi vrsti za poskus diskreditacije avtorja, priča tudi Dnevnikov odziv na spletne kritike, kjer izmed vseh izpostavijo zgolj tvit Janeza Janše ter med njima potegnejo enačaj: »Obsojamo skrajno nizko raven komuniciranja, ki sta si jo privoščila nekdanji sodnik evropskega sodišča za človekove pravice Boštjan M. Zupančič in predsednik stranke SDS Janez Janša.« Novinarsko sporočilo je jasno: Boštjan M. Zupančič je Janšev človek, zato njegov nivo ni presenetljiv in je obsojanja vreden. Ne glede na vsebino, ki jo želi sporočiti, je zato kot njen glasnik nerelevanten. Pri tem novinarjem ne gre toliko za ubijanje konkretnega Zupančičevega sporočila, ampak predvsem za izpodbijanje kredibilnosti ugledne javne osebnosti, katere mnenje bi bilo v kakšnem drugem kontekstu za ideološko stran, ki ji medij pripada, neprijetno. In prav slednje je ena od najbolj značilnih metod režimskega novinarstva: osebna diskreditacija tistih, ki bi s svojim strokovnim ugledom, znanjem in izkušnjami v javnosti tehtno in argumentirano izpodbijali delovanje oblasti.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

JUL
13
Mohorjevo v Renčah
17:00 - 22:30
JUL
20
16. Festival Arsena
21:00 - 23:59