Razprtije glede pokopa žrtev iz Hude jame dosegle tudi Italijane. Dežman: bi pokopali svojca v smetišče?

"Zakon o prikritih grobiščih in pokopu žrtev iz leta 2015 deluje," pravi predsednik komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč dr. Jože Dežman ter omenja uspešno izvajanje izkopov posmrtnih ostankov ter urejanja morišč in grobišč v naravi.

Nekaj prahu pa je vendarle dvignila odločitev komisije, da se posmrtni ostanki žrtev iz rova sv. Barbare pokopljejo v Parku spominov na pokopališču Dobrava v Mariboru.

Nekatere civilne iniciative in organizacije, med njimi Slovenska škofovska konferenca, namreč želijo, da bi posmrtne ostanke pokopali v spominskem parku na Teharjah.

A Dežman opozarja, da na Teharjah pred ekološko sanacijo pokopi niso možni. "Vprašajte se, ali bi pokopali svojca v smetišče, kar Teharje še vedno so." pravi.

Polemike glede pokopa pa so pritegnile pozornost tudi italijanskih medijev.

Najpomembnejši tržaški časopis Il Piccolo je danes na svoji strani objavil prispevek z naslovom "Fojba v Sloveniji, spor zaradi pokopa". V članku pišejo, kako je 346 posmrtnih ostankov iz rova sv. Barbare končno dobilo program za pokop, ki bo stal 800.000 evrov. "A tudi pri tem je prišlo do polemik o kraju pokopa," poročajo Tržačani.

V nadaljevanju navajajo stališče slovenske katoliške Cerkve, ki si želi, da bi bile žrtve pokopane na Teharjah, prav zaradi zgodovinskega in človeškega pomena. Cerkev vztraja tudi pri analizah DNK, da bi lahko svojci ugotovili, če so med žrtvami v Hudi jami tudi njihovi svojci.

Il Piccolo predstavi še stališče Komisije za prikrita grobišča, ki pravi, da bi bil pokop na Teharjah držaji in težji ter da so DNK preiskave na nek način težke za obravnavo, saj so nekatera mumificirana telesa skorajda prilepljena na druga. Časnik še navaja, da so slovenski zgodovinarji DNK preiskave zavrnili kot nesmiselne, saj da je poteklo že preveč časa.

V svojem prikazu enega najstrašnejših dejanj Titove vojske, kot jo imenujejo, omenijo tudi dejstvo, da je večina ubitih v rovu Hrvatov.

Cerkev: Teharje so že sprejet kraj spomina na trpljenje in žrtve


V središču nestrinjanja sta se znašli Komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč in katoliška Cerkev. Slovenski škofje so sicer pohvalili  delovanje Komisije in njeno prizadevanje za pokop. A po njihovem prepričanju bi morali vse žrtve identificirati in jim omogočiti pokop v družinske grobove, druge pa pokopati v skupne grobove in v spominski park Teharje.

“To je že od vseh svojcev žrtev sprejeti kraj spomina na trpljenje in žrtve, ki so bile umorjene na Teharjah oziroma so bile od tam odpeljane na druga morišča“, so zapisali škofje.

Celjski škof Stanislav Lipovšek obenem opozarja, da je na Teharjah že predvidena kostnica: "Zdaj je majhna, a zlahka bi jo lahko razširili," je zapisal v svojem pismu, namenjenem Komisiji.

Dr. Jože Dežman: obe politični opciji sta za pokop ubitih naredili premalo


S tem se ne strinja zgodovinar in predsednik Komisije dr. Jože Dežman, ki opozarja, da je obstoječa kostnica v spominskem parku Teharje mnogo premajhna za pokop tolikšnega števila žrtev (800 jih je že odkopanih, okrog 2.000 pa jih je še v rovu).

"Znašli smo se pred dejstvom, da jih v kostnice no moremo shraniti, ker vsa tkiva niso razpadla. Zato jih je treba pokopati v zemljo," navaja Dežman.

Po njegovem na Teharjah pokopi pred ekološko sanacijo niso možni. "Vprašajte se ali bi pokopali svojca v smetišče, kar Teharje še vedno so," piše Dežman v uradnem odgovoru Komisije.

Po mnenju te je pokopališče Dobrava v Mariboru edino urejeno pokopališče, ki lahko v dostojanstvenem okolju sprejme tako število žrtev, saj gre za pokop največje skupine verjetno slovenskih žrtev državnega nasilja v vsej slovenski zgodovini.

Dežman sicer ocenjuje, da sta obe politični opciji pri nas za pokop ubitih naredile premalo. Niti desna opcija, ki je bila polna besed o detabuizaciji mrtvih ni pokazala interesa za pokop ubitih. "Ne ena ne druga stran s tem ni spodobno pokopali svojih mrtvih. Ne zaradi spomenika revolucije ne zaradi spominskega parka Teharje, ki sta zahtevala vsak svoje milijone, ni bila pokopana niti ena pozabljena žrtev več."

Obenem je pa prav zdaj čas za pokop ubitih verjetno najboljši, saj Zakon o prikritih grobiščih in pokopu žrtev, ki ga je lani pripravila NSi, podprli pa so ga še v SMC, deluj. Na podlagi njega je, tako Dežman, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve s pripravo projekta izkopa in pokopa posmrtnih ostankov žrtev iz rova sv. Barbare opravilo veliko delo.

"Če upoštevamo še dragoceno in vsebinsko podporo, ki jo spravnemu procesu zagotavlja predsednik Republike Slovenije g. Pahor, lahko ugotovimo, da prikrita morišča in njihove žrtve še nikoli do sedaj niso bila deležna take podpore z vseh strani," zaključuje dr. Jože Dežman.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike