Prvi krog francoskih volitev za zdaj rešuje Evropo

Včeraj so francoski volivci odšli na prvi krog volitev predsednika republike. Požele so izjemno zanimanje evropske in tudi svetovne javnosti, na kratko povedano predvsem zaradi močne Marine Le Pen.

Ob vsem, kar se je nekako zadnji dve leti dogajalo na stari celini in vseh posledicah na političnem parketu, je to seveda razumljivo. Francija je namreč ob Nemčiji najpomembnejša država v EU in brez pro-evropske francoske oblasti bi se Evropski uniji, še posebej pa evru, slabo pisalo.

Evropa si je oddahnila

Kot kažejo včerajšnji vzporedni rezultati (uradni zaenkrat še niso merodajni), smo si lahko vsi, ki verjamemo v Evropo, vseeno oddahnili. Marine Le Pen, kandidatka skrajno desne Nacionalne fronte, je sicer osvojila nekaj čez 20 % glasov, a je na drugem mestu za sredinskim Emmanuelom Macronom (okoli 24 % glasov) in ji ankete ter analitiki v drugem krogu napovedujejo zanesljiv poraz.

Izide so težko pričakovali celo na finančnih trgih. Na borzah v Aziji se je tako včeraj zvečer evro nasproti drugim valutam močno okrepil, tudi za več kot 2 %, in tudi finančniki po včerajšnjih rezultatih napovedujejo povečanje investicij na stari celini.

Problem nastane, ko se skrajnim pogledom začnejo prepuščati sicer relativno zmerni in širokogledni ljudje.

Kje iskati vzroke vzpona Le Penove

Kljub temu pa fenomen Le Penove odraža in simbolizira probleme in izzive, pred katerimi se je znašla Evropa. Ne smemo namreč pozabiti, da se skrajna populistična gibanja, pa najsi bodo leva (Siriza, Združena levica, kandidat Mélenchon) ali desna (Nacionalna fronta, Alternativa za Nemčijo, Trump), po pravilu okrepijo, ko zmerna ali etablirana ne zmorejo odgovoriti na nekatere družbene probleme, ponavadi predvsem socialne. Spomnimo se samo dogajanj v Evropi po prvi svetovni vojni.

Povsod po svetu namreč imamo nek stalen »bazen« nacionalizma / fasižma na eni in marksizma / anarhizma na drugi strani volilnega telesa, ponekod večji, ponekod manjši, a redkokdaj močnejši od 10 % glasov. Problem nastane, ko se tem skrajnim pogledom začnejo prepuščati sicer relativno zmerni in širokogledni ljudje.

Vsaj do neke mere se je to zgodilo tudi letos v Franciji, sploh če jih denimo primerjamo z volitvami leta 2002. Takrat je na presenečenje vseh drugo mesto osvojil oče Marine Le Pen Jean-Marie Le Pen s 17 % glasov, a je v drugem krogu proti Jacquesu Chiracu izgubil z zgodovinsko nizkimi 18 %.

Letos predvidevanja kažejo, da lahko Marine Le Pen v drugem krogu prepriča tudi okoli 40 % volivcev, poleg tega je komunist Mélenchon včeraj gladko dobil skoraj 20 % glasov.

Ksenofobne, sovražne in protekcionistične izjave, ki prihajajo iz ust gospe Le Pen, so tiste, ki morajo odločevalce v Evropi skrbeti ali pa vsaj zaposlovati. Namreč: kaj je v družbi narobe, da lahko tak kandidat dobi tolikšno podporo?