Protesti po smrti Georga Floyda vse bolj nasilni, Twitter cenzuriral Trumpa

Embed from Getty Images
Po smrti Georgea Floyda v policijskem pridržanju v Minneapolisu je Minnesoto zajel val nasilnih demonstracij, celotna tragedija pa se sprevrača v politični boj, iz katerega ni izvzet niti predsednik Donald Trump in njegov najverjetnejši tekmec Joe Biden. Trump pa se je v sklopu teh protestov zapletel še v vojno s Twitterjem, ker so na platformi cenzurirali njegov tvit.

George Floyd, žrtev policijskega nasilja

V ponedeljek, 25. maja, je policija odgovorila na prijavo domnevne goljufije. Temnopolti George Floyd (46) naj bi skušal plačati nakup s ponarejenim bankovcem za 20 dolarjev. Prodajalec je poklical policijo, ki je Floyda našla v bližnjem vozilu, kazal pa naj bi znake zlorabe drog. Policisti so mu ukazali, da naj izstopi iz vozila in ga nato vklenili v lisice.

Eden od policistov je nato več minut klečal na čepečem Floydu, pri čemer mu je s kolenom pritiskal na vrat. Floyd je večkrat vmes klical, da ne more dihati. Policisti so nato poklicali reševalce, ki so Floyda odpeljali v bližnjo bolnišnico, kjer je ta umrl, so poročali ameriški mediji.

Protestniki začeli požigati in ropati

Dogajanje so mimoidoči posneli in posnetki so še isti dan postali viralni, kar je vzbudilo val protestov najprej v Minneapolisu ter nato tudi širše po ZDA. Že naslednji dan, v torek, se je pred policijsko postajo zbralo več sto protestnikov, mirni protesti pa so se kmalu stopnjevali, protestniki pa so v stavbo policijske postaje začeli metati kamenje ter poškodovali policijska vozila pred stavbo.

Nasilje se je naslednji dan še nadaljevalo, policija je uporabila solzivec in gumijaste naboje, protestniki pa so začeli napadati okoliške trgovine in podjetja ter jih nekaj tudi zažgali. Do četrtka pa se je nasilje na protestih z udeležbo tisočev ljudi že toliko razplamtelo, da je bilo požganih že več kot trideset objektov, protestniki pa so zažgali tudi policijsko postajo. Lastnik zastavljalnice v bližini je ustrelil enega protestnika v prepričanju, da skuša napasti njegovo podjetje. Vpoklicana je bila tudi nacionalna garda.

Danes je bila aretirana tudi ekipa televizije CNN, ki se je iz protetsov javljala v živo. Protesti so vzplamteli tudi drugod po Združenih državah, po nekod tudi nasilni. Največ protestnikov se je zbralo v Los Angelesu, Columbusu, Denverju in New Yorku.

Policija v Minneapolisu je že v torek, dan po dogodku suspendirala vpletene policiste, v sredo pa jih dokončno odpustila. Primer sta prevzela FBI in Ministrstvo za pravosodje.

The fire at the MPD’s 3rd Precinct was only at one corner 5 minutes ago. It’s now spread across the entire building. With no firefighters on scene... that building will likely be destroyed tonight. pic.twitter.com/t6p3Yv1KYV

— Seth Kaplan (@Seth_Kaplan) May 29, 2020

Politične razsežnosti dogodka – cenzura na Twitterju in politični boj

Tragedija je kmalu dobila politične razsežnosti. Na dogodke se je na Twitterju odzval predsednik ZDA Donald Trump, ki je med drugim napisal, da je guvernerju Minnesote zagotovil podporo vojske, zraven pa dodal stavek: »Ko se začne ropanje, se začne streljanje.«

Twitter je Trumpov tvit skril pod obrazložitvijo, da spodbuja nasilje, kar je v nasprotju s politiko tega družabnega omrežja. Trumpovim sledilcem se je tako namesto Trumpovega tvita prikazalo obvestilo, da je tvit skrit zaradi poveličevanja nasilja, ogled tvita pa je bil mogoč po dodatnem kliku.

S Twitterja so sporočili, da so tvit prikrili zaradi stavka »Ko se začne ropanje, se začne streljanje,« saj naj bi šlo za referenco na šerifa Welterja Headleya iz leta 1967, ko naj bi v Miamiju s temi besedami grozil protestnikom gibanja za izenačenje pravic temnopoltih.

Trump je kot posledico »fact checkinga« (preverjanja dejstev) s strani Twitterja ocenil, da si Twitter ne zasluži več statusa platforme, temveč spada med medije. Po ameriški zakonodaji so namreč platforme zaščitene pred odgovornostjo za objave njihovih uporabnikov, saj je platforma prostor svobodnega izražanja. Posledično pa se svobode govora ne sme omejiti.

V primeru medijev pa so le ti upravičeni do odločanja, kaj bo objavljeno in kaj ne na njihovem mediju, hkrati pa posledično tudi odgovorni za vsebine, ki so v mediju objavljene. Socialna omrežja s svojimi skupinami za »preverjanje dejstev« so bili do sedaj v nekakšni sivi coni, kar pa se utegne zdaj spremeniti. S tem bi bile mogoče tudi tožbe proti družbenim medijem. Da bi Trumpova odločitev stopla v veljavo, bi jo moral potrditi še kongres.

Biden o sistemskem rasizmu

Oglasil se je tudi najverjetnejši demokratski predsedniški kandidat Joe Biden, ki je protestnike pozval k mirnemu protestiranju, hkrati pa dodal, da je rasizem mehki trebuh ameriške družbe. Dodal je še, da so ljudje upravičeno besni, saj se lahko le sprašujejo, ali bodo oni naslednja žrtev. »Omenjena tragedija trga naše vrednote enakosti. Vsi Američani, enaki v dostojanstvu in pravicah so del ukoreninjenega cikla zatiranja in rasizma skozi vse dele naše družbe,« je še dodal Biden.